Jedro

S strani tretjega uveljavljeni razlogi v ugovoru ne omogočajo zaključka, da ima tretji na predmetu izvršbe (tj. na dolžnikovih nepremičninah) pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Za takšen zaključek namreč ne zadošča okoliščina, da je tretji kot kupec z dolžnikom kot prodajalcem dne

6.1.2004 sklenil prodajno pogodbo za nepremičnine, ki so predmet izvršbe, saj s samo sklenitvijo pogodbe tretji še ni postal lastnik nepremičnin, ampak bi to postal šele z vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah na podlagi navedene pogodbe (49. čl. Stvarnopravnega zakonika, SPZ).

Izrek

Pritožbi tretjega, družbe G. podjetje za investicije in trgovino d.o.o. D. ter dolžnika se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) kot neutemeljen zavrnilo ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi z dne 24.3.2004; II.) kot neutemeljen zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

Proti navedenemu sklepu je smiselno v delu, v katerem je bil njegov ugovor zavrnjen, tretji vložil pritožbo zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi zastopa mnenje, da interpretacija

11. in 49. čl. SPZ, kot jo je podalo sodišče prve stopnje, v tej zadevi s pravnih in dejanskih vidikov ni utemeljena. V konkretnem primeru je tretji na nepremičninah, ki so predmet kupoprodaje, pridobil stvarno pravna upravičenja dne

6.1.2004, ko je v obliki notarskega zapisa bila sklenjena kupoprodajna pogodba. Notarski zapis predstavlja javno listino, torej gre za dokument javnega pomena. Vsa dejstva, ki so navedena v tej listini, so verodostojna in temeljijo na verodostojnih listinah, ki so bile ob sklenitvi notarskega zapisa predložene notarski pisarni. S sklenjeno kupoprodajno pogodbo v taki obliki sta soglašali obe pogodbeni stranki v celoti, kar potrjujeta s svojimi podpisi. S tako sklenjeno kupoprodajno pogodbo je soglašala tudi A. d.d., saj se je tretji, to je pritožnik, zavezal, da v skladu z dogovorom z banko kot upnikom, da pritožnik neposredno na njen transakcijski račun nakaže določene zneske kupnine kot izpolnitev obveznosti dolžnika oziroma prodajalca po tej pogodbi do A. d.d. Tako se je pritožnik obvezal pod točko šestič kupoprodajne pogodbe, ki določa, da je pritožnik kupnino po prvi in drugi alinei te točke v določenih zneskih dolžan plačati na poravnalni račun N. d.d. in poravnalni račun A. d.d. Pritožnik zato zatrjuje, da je na podlagi tako sklenjene kupoprodajne pogodbe prevzel obveznost, da bo kot del kupnine poravnal kreditne obveznosti do omenjenih bank, kot to določa kupoprodajna pogodba. Z njeno sklenitvijo je med pritožnikom na eni strani in omenjenima bankama nastalo neposredno dolžniško upniško razmerje, pri čemer se je pritožnik kot dolžnik na podlagi sklenjene pogodbe zavezal do obeh bank, da jima bo v določenem roku nakazal določene zneske plačil za poravnavo kreditnih obveznosti. Trdi, da je sklenjena kupoprodajna pogodba v realizaciji, saj je del kupnine prodajalcu že poravnal in da plačuje za nepremičnine, ki jih je s tem nakupom prevzel, po odločbi pristojnega davčnega organa pripadajoče davčne obveznosti, kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Proti navedenemu sklepu je v delu, v katerem je bil njegov predlog za odlog izvršbe zavrnjen, dolžnik vložil pritožbo zaradi zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe zakona, ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izvršbo odloži. V pritožbi opozarja na spremenjeno dejansko in pravno stanje v tej zadevi, saj so na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, lastninska upravičenja na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, prešla s soglasjem upnika na novega lastnika, to je G. d.o.o., s tem pa je dolžniško upniško razmerje na tej podlagi nastalo med upnikom to je A. d.d. in novim lastnikom, to je družbo G. d.o.o. Teh pravno relevantnih dejstev pa sodišče doslej ni upoštevalo. Zato pritožnik meni, da je njegov predlog za odlog izvršbe utemeljen in ga je treba obravnavati predvsem tudi z vidika, da je v tej zadevi bil vložen ugovor tretjega, kar smiselno utemeljuje predlagano odložitev izvršbe.

Pritožbi tretjega in dolžnika nista utemeljeni.

K pritožbi tretjega : V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnih naslovov - izvršljivih notarskih zapisov - dne

24.3.2004 med drugim dovolilo izvršbo tudi na dolžnikovih nepremičninah. S strani tretjega uveljavljeni razlogi v njegovem ugovoru pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne omogočajo zaključka, da ima tretji na predmetu izvršbe (tj. na dolžnikovih nepremičninah) pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Za takšen zaključek namreč ne zadošča okoliščina, da je tretji kot kupec z dolžnikom kot prodajalcem dne

6.1.2004 sklenil prodajno pogodbo za nepremičnine, ki so predmet izvršbe, saj s samo sklenitvijo pogodbe tretji še ni postal lastnik nepremičnin, ampak bi to postal šele z vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah na podlagi navedene pogodbe (49. čl. Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Da pa tretji kot takšen še ni bil vknjižen, je sodišče prve stopnje povzelo iz pribavljenega zemljiškoknjižnega izpiska. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da tretji kot kupec niti še ni plačal kupnine za predmetne nepremičnine in da je upnik pridobil zastavno pravico na predmetnih nepremičninah na podlagi neposredno izvršljivih notarskih zapisov, kar je bilo zaznamovano v zemljiški knjigi - slednje še predno je tretji sklenil prodajno pogodbo za te nepremičnine z dolžnikom. To pomeni, da bo upnikova zastavna pravica učinkovala tudi proti tretjemu, ko se bo ta vknjižil kot lastnik predmetnih nepremičnin (142. čl. SPZ). Glede na te ugotovitve sodišča prve stopnje se pokaže, da niso utemeljene pritožbene trditve, češ da naj bi tretji že na podlagi prodajne pogodbe pridobil stvarnopravna upravičenja na predmetnih nepremičninah in da bi bilo treba upoštevati notarski zapis kot dokument javnega pomena. Kar se pa tiče trditev, da se je tretji v prodajni pogodbi za predmetne nepremičnine zavezal, da bo upniku nakazal določene znesek kupnine kot izpolnitev obveznosti dolžnika do upnika, to ne pomeni, da je šlo za prevzem dolga in da je upnik soglašal, da tretji prevzame dolžnikov dolg (1. odst. 427. čl. Obligacijskega zakonika, OZ); tretji pa niti ni predložil nobenega dokaza o tem, da je upniku kaj izpolnil oz. da je upnik iz naslova prevzema dolga od tretjega prevzel kakšno izpolnitev (3. odst. 427. čl. OZ). Poleg tega pa tretji ni listinsko podprto zatrjeval, da bi bila podana situacija po 428. čl. OZ (po kateri se šteje, da je hipotekarni upnik privolil v pogodbo o prevzemu dolga, če ni na pisno zahtevo odtujitelja nepremičnine v treh mesecih odklonil svoje privolitve).

Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo tretjega zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

K pritožbi dolžnika : Tako kot je po ugotovitvah sodišča prve stopnje dolžnik v predlogu za odlog izvršbe navajal enake argumente, kot jih je v svojem ugovoru navajal tretji, sedaj dolžnik v pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, navaja vsebinsko enake razloge, ki jih navaja tretji v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora (da so na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, lastninska upravičenja na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, prešla na novega lastnika - G. d.o.o. - s tem pa je dolžniško upniško razmerje nastalo med upnikom in novim lastnikom). S takšnimi razlogi pa dolžnik ne more utemeljevati svojega predloga za odlog izvršbe, ampak bi ga (ob izpolnjevanju pogojev iz 1. odst. 71. čl. ZIZ), lahko le s trditvijo, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (oz. ob uveljavljanju posebno upravičenih razlogov, nanašajočih se nanj, ne pa na tretje osebe - 2. odst. 71. čl. ZIZ). Dolžnik pa dejanskega stanu iz 71. čl. ZIZ niti ni zatrjeval, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo. Glede na to pa je tudi njegova pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).