Jedro

Sodišče prve stopnje je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabilo določbo 342. člena ZFPPIPP ter pri tem pojasnilo, da sodišče navedene zakonske določbe ne sme uporabiti le v primerih ugotovljene zlorabe stečajnega postopka, in da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, in posebnega varstva izvirnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori glede nedobrovernosti kupca. Zgolj slaba vera oziroma premajhna skrbnost kupca torej ne zadošča, temveč mora biti podana kvalificirana nedobrovernost (zlonamernost), torej zavestno pridobivanje neupravičene koristi nepoštenega kupca na račun izgube pridobljene pravice tretjega na njej, ki omejuje v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravico. Institut stečajnega postopka mora biti izpeljan tako, da se pokaže, da ne gre več za varstvo udeležencev stečajnega postopka, v tem primeru kupca v smislu navedene določbe, temveč za zlorabo pravil stečaja zaradi dosege nedopustnega cilja.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v I. točki izreka glede ugotovitve obstoja stvarne služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti na jugovzhodnem delu nepremičnine parc. št. 116/3 k.o. ... (ID znak: parcela ... 116/3) in v II. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v I. točki izreka, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek glede ugotovitve obstoja stvarne služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti na severnem delu nepremičnine parc. št. 137 k.o. ... (ID znak: parcela ... 137) in glede izstavitve primerne listine za vknjižbo, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti na severnem delu nepremičnine parc. št. 137 k.o. ... (ID znak: parcela ... 137) in jugovzhodnem delu nepremičnine parc. št. 116/3 k.o. ... (ID znak: parcela ... 116/3) in izstavitev primerne listine za vknjižbo navedene služnosti (I. točka izreka) ter naložilo tožnici, da toženi stranki (v nadaljevanju toženka) povrne pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (II. točka izreka).

2.Tožnica s pravočasno pritožbo izpodbija uvodoma navedeno sodbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po prepričanju pritožbe je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Vtoževana služnost po parc. št. 137 po mnenju pritožbe ni prenehala zaradi toženkinega nakupa predmetne nepremičnine v okviru stečajnega postopka nad A. z.o.o. Navaja, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni (v zadostni meri) upoštevalo navedb tožnice, da je toženka nepremičnino parc. št. 137 k.o. kupila "na skrivaj", brez da bi obvestila tožnico in A. A., da je navedena nepremičnina predmet prodaje v okviru stečajnega postopka, čeprav ji je bilo znano, da se že od nekdaj (preko 100 let) uporablja za dostop do nepremičnin, ki so sedaj v lasti tožnice in A. A, in da bi bili tožnica in A. A. zainteresirani za nakup le-te. Iz predmetnih navedb tožnice izhaja, da je toženka zlorabila stečajni postopek z namenom pridobiti lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 137 k.o. ... prosto vseh bremen, čeprav je bila seznanjena s tem, da je predmetna nepremičnina dejansko obremenjena s stvarno služnostjo, in z namenom tožnici preprečiti uporabo poti oziroma izvrševanje priposestvovane služnosti.

3.Pritožba nadalje navaja, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi tudi ni upoštevalo, oziroma se ni izjasnilo do navedb tožnice v zvezi s tem, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje predmetne stvarne služnosti na nepremičnini parc. št. 137, ne glede na to, da je toženka lastninsko pravico na predmetni nepremičnini pridobila z nakupom v okviru stečajnega postopka nad A. z.o.o. V zvezi s tem je po mnenju pritožbe potrebno upoštevati tako dejstvo, da je tožnica predmetno parcelo za dostop do svojih nepremičnin uporabljala tudi že v času, ko je lastnik bila še A. z.o.o., oziroma tudi že v obdobju pred začetkom stečajnega postopka nad A. z.o.o., kar je bilo toženki znano, saj se je navedena pot za dostop do predmetnih nepremičnin uporabljala od nekdaj, uporabljali so jo tudi pravni predniki pravdnih strank, kot tudi dejstvo, da se je predmetni stečajni postopek začel šele 11. 8. 2014, torej po tem, ko je tožnica predmetno stvarno služnost že priposestvovala. Nenazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da sta tožbo zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti zoper toženko vložili tako tožnica kot tudi njena sestra A. A., in da sta A. A. in toženka tekom predmetnega postopka sklenili sodno poravnavo, v okviru katere je toženka dovolila vknjižbo služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti v dolžini 7 metrov in širini cca 3 metre po nepremičnini parc. št. 137 kot služečega zemljišča v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 118, kar nakazuje na obstoj vtoževane služnosti po nepremičnini parc. št. 137.

4.Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je eventualna služnost na nepremičnini parc. št. 116/3 za tožnico brez praktičnega pomena, in navaja, da svoje odločitve v tem delu tudi ni zadostno utemeljilo. Sodišče prve stopnje pri tem naj ne bi upoštevalo, da bi lahko tožnica pravico do uporabe nepremičnine parc. št. 137 za potrebe poti oziroma dostopa do svojih nepremičnin pridobila na drug način (nujna pot, odkup, služnostna pogodba). Sodišče prve stopnje bi moralo po mnenju pritožbe glede priposestvovanja služnosti odločati za vsako parcelo posebej, saj se razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka glede parc. št. 137 ne raztezajo na parc. št. 116/3, zato je zmotno in neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

5.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge tožnice za zaslišanje prič B. B., C. C., D. D., E. E., A. A.., F. F.., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K. in L. L., saj je zaslišanje navedenih prič bistveno za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je prišlo do priposestvovanja vtoževane stvarne služnosti in ali je toženka vedela za zatrjevani obstoj vtoževane služnosti, s čimer se neutemeljeno ni ukvarjalo. Posledično graja tudi stroškovno odločitev.

Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico ter podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobena zgoraj navedena procesna kršitev ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabilo določbo 342. člena ZFPPIPP ter pri tem pojasnilo, da sodišče navedene zakonske določbe ne sme uporabiti le v primerih ugotovljene zlorabe stečajnega postopka, in da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, in posebnega varstva izvirnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori glede nedobrovernosti kupca. Zgolj slaba vera oziroma premajhna skrbnost kupca torej ne zadošča, temveč mora biti podana kvalificirana nedobrovernost (zlonamernost), torej zavestno pridobivanje neupravičene koristi nepoštenega kupca na račun izgube pridobljene pravice tretjega na njej, ki omejuje v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravico. Institut stečajnega postopka mora biti izpeljan tako, da se pokaže, da ne gre več za varstvo udeležencev stečajnega postopka, v tem primeru kupca v smislu navedene določbe, temveč za zlorabo pravil stečaja zaradi dosege nedopustnega cilja.

7. Navedbe tožnice, pri katerih vztraja tudi v pritožbi, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi uporaba določbe petega odstavka 342. člena ZFPPIPP pomenila varstvo zlorabe postopka, nedobrovernost pa sama po sebi za tak zaključek ne zadošča, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi če bi toženka vedela, da obstaja vtoževana stvarna služnost, oziroma da se parc. št. 137 že vrsto let uporablja za dostop do tožničinih nepremičnin, to ne bi zadostovalo za zaključek o kvalificirani nedobrovernosti oziroma zlonamernosti toženke. Navedb tožnice, da je toženka "na skrivaj" kupila parc. št. 137, pa tudi ne gre upoštevati v smislu zlorabe, saj je bila prodaja sporne nepremičnine v okviru stečajnega postopka javna, zato toženka ni bila dolžna o le-tej posebej obveščati tožnice ali A. A. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje teh navedb tožnice ni (v zadostni meri) upoštevalo, ter da je toženka zlorabila stečajni postopek.

8. Sodišče je tako pravilno zaključilo, da je služnost, tudi če je bila priposestvovana pred začetkom stečajnega postopka, prenehala na v stečaju kupljeni nepremičnini parc. št. 137, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti v tem delu zavrnilo. Posledično navedbe tožnice o tem, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje zatrjevane stvarne služnosti na navedeni nepremičnini, niso pravno relevantne, zato ni bilo potrebe, da bi jih sodišče prve stopnje upoštevalo oziroma se do njih opredelilo.

9. Stališče sodišča prve stopnje, da je zaradi zgoraj obrazloženega vtoževana služnostna pot po drugi nepremičnini parc. št. 116/3 brez praktičnega pomena, saj je le-ta zgolj nadaljevanje vtoževane služnosti po nepremičnini parc. št. 137, pa pritožba utemeljeno graja. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi presojati priposestvovanje služnosti za vsako nepremičnino posebej. Služnostna pot po nepremičnini parc. št. 116/3 (če bo ugotovljena) namreč ni brez praktičnega pomena zaradi potencialne možnosti, da tožnica pravico do uporabe nepremičnine parc. št. 137 v prihodnje pridobi na drugi podlagi (ustanovitev nujne poti, sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti ali prodajne pogodbe).

10. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi v primeru (delne) utemeljenosti tožbenega zahtevka, zahtevana izstavitev zemljiškoknjižne listine, nima podlage v materialnem pravu. Kadar stvarna služnost nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Vknjižbo priposestvovane služnosti bo tožnica v primeru uspeha iz naslova priposestvovanja dosegla na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi), zato je iz teh razlogov pravilna odločitev sodišča prve stopnje tudi v delu, v katerem je zavrnilo tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za obe nepremičnini.

11. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede parc. št. 116/3 posledično pa tudi v stroškovnem delu, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj glede na okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, ne da bi pri tem pretirano poseglo v ustavno zagotovljene pravice strank (prvi odstavek 355. člena ZPP). Pravno relevantna dejstva v zvezi z obstojem zakonskih predpostavk za priposestvovanje stvarne služnosti predstavljajo samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje na prvi stopnji. V kolikor bi se prvič ugotavljala šele v pritožbenem postopku bi bila kršena pravica obeh pravdnih strank, da sodišče prve stopnje po oceni vseh izvedenih dokazov naredi celovito dokazno oceno, ki bo lahko podvržena morebitni pritožbeni graji v skladu s pravico do dvostopenjskega sojenja in učinkovito pravico do pritožbe (25. člen URS). Pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS pa z razveljavitvijo izpodbijane sodbe po mnenju pritožbenega sodišča ne bo kršena.

12. V preostalem delu (glede priposestvovanja stvarne služnosti na parc. št. 137 in izstavitve zemljiškoknjižne listine) pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Sodišče bo moralo v novem sojenju ustrezno dopolniti dokazni postopek, nato pa ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti na jugovzhodnem delu nepremičnine parc. št. 116/3.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

(1) Udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati: zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe.

(2) Premajhna skrbnost glede zavedanja o pravem pravnem stanju sporne nepremičnine ali celo vednost o stvarni služnosti.

(3) VSRS Sodba II Ips 19/2021 z dne 21. 4. 2021 in tam citirana sodna praksa.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.