Jedro

Samo izkazana višina škode, ne da bi predlagatelj izkazal tudi, da ta škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo, ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine L. z dne 14.1.12008, in odločbo Župana Mestne občine L. z dne 18.4.2008. S prvo navedeno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da odstrani oglasno tablo na lokaciji pred stavbo: križišče A. ulica in B. cesta, parc. št. 18 k.o....

Tožeča stranka je po vložitvi tožbe predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se zadrži izvršitev odločbe prvostopenjskega organa.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožeča stranka ni dovolj konkretizirala, kakšen vpliv bi imel izpad najemnine na celotno finančno poslovanje družbe, saj zgolj navedba osnovnega kapitala družbe še ni izkazuje uspešnosti poslovanja. V zvezi s škodo iz najemne pogodbe, sklenjene med etažnimi lastniki na B. cesti in tožečo stranko, pa sodišče prve stopnje opozarja na 5. člen najemne pogodbe, iz katere izhaja, da lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe v primeru kakršnekoli spremembe s strani pristojnih organov in njihove pisne zahteve po odstranitvi. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/07 in 26/07 – sklep US) je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

V pritožbi tožeča stranka poudarja, da ji bo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda zaradi prekinitve najemne pogodbe z C.C. s.p. v višini 3.500 EUR za letošnje leto, 8.400 EUR za naslednje leto ter 524 EUR iz naslova izdelave in montaže oglasnega sporočila. Še višja škoda pa bo nastala zaradi sklenjene najemne pogodbe z etažnimi lastniki stavbe na B. cesti, saj je navedena pogodba sklenjena za dobo desetih let, tožeča stranka pa je dolžna plačevati etažnim lastnikom 315 EUR mesečne najemnine. Nadalje tožeča stranka meni, da mestna uprava privilegira velika tuja oglasna podjetja, zapostavlja male slovenske oglaševalce ter jih neenakopravno obravnava. Tožeča stranka tudi opozarja, da tožena stranka zaradi izdane začasne odredbe ne bo utrpela nobene škode. Meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1 in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlagani začasni odredbi ugodi.

Tožena stranka prereka navedbe v pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo citirano določbo 2. odstavka 32. člena ZUS-1 in argumentirano zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V izogib ponavljanju se pritožbe sodišče sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa ter še navaja: Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vsa dejstva in dokaze, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo. V primeru začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 ni dovolj, da tožnik izkaže, da mu bo nastala določena škoda, temveč mora tudi izkazati, da ta škoda zanj konkretno predstavlja težko popravljivo škodo. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da sama višina škode, ki jo zatrjuje in dokazuje tožeča stranka, sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode, saj tožnik ni na ustrezen način izkazal, kaj domnevna škoda predstavlja za celotno finančno poslovanje družbe. Zgolj dejstvo, da gre za enoosebno družbo in da osnovni kapital znaša 8.763 EUR, pa za sklep o posledicah zatrjevane škode na celotno poslovanje družbe ne zadostuje.

Za izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 mora biti primarno izkazana težko popravljiva škoda, ki bo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe nastala tožniku. Ker le-ta v konkretnem primeru ni izkazana, so povsem irelevantne navedbe tožnika v zvezi z dejstvom, da z izdajo začasne odredbe toženi stranki ne bi nastala nobena škoda.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na različno obravnavo oglaševalskih podjetij pa za ta postopek (v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe) niso pomembne.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).