Jedro

Določbo 3. odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati tako, da mora vročevalec obvestilo o pošiljki pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja pa le v primeru, ko je prva možnost izključena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke za dne 4.12.2007, kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev teh sklepov skupščine tožene stranke. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na posledici nepristopa tožeče stranka na prvi narok za glavno obravnavo (1. odst. 282. člena ZPP).

V pritožbenem roku je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi, saj tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo, zato ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obstoj predpostavk za izdajo sodbe na podlagi odpovedi v smislu 1. odst. 282. člena ZPP v izpodbijani sodbi utemeljilo na izkazani vročitvi vabila tožeči stranki za prvi narok za glavno obravnavo, kot naj bi izhajala iz vročilnice, ki ima naravo javne listine. Iz navedene vročilnice (pripete v spisu k list. št. 55), naj bi izhajalo, da je bila tožeči stranki poskušana vročitev vabila dne 4.2.2010. Po neuspelem poskusu vročitve pa je bilo obvestilo o prispelem pismu pritrjeno na vrata na naslovu tožeče stranke s pozivom na prevzem pošiljke v roku 15 dni. Iz vročilnice naj bi prav tako izhajalo, da pošiljke v danem roku ni nihče prevzel, kakor tudi, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, kjer bi lahko vročevalec pustil pisanje. Sodišče prve stopnje je tako sklepalo, da je bila vročitev vabila tožeči stranki opravljena z dnem 20.2.2010, ko je bilo pisanje vrnjeno sodišču v skladu s 4. odst. 142. člena ZPP.

Iz pojasnila Pošte Slovenije, št. 11.4/10-3805/2-10/MP, z dne 2.4.2010, ki je bilo podano na poziv prvostopenjskega sodišča po izdaji izpodbijane sodbe (list. št. 66), je razvidno, da naj bi bilo ugotovljeno, da ima tožeča stranka na naslovu T 4 nameščen hišni predalčnik, ki pa ne zagotavlja zaupnost poštnih pošiljk, saj se pušča ključ v ključavnici. Pismonoša naj bi dne 4.2.2010 po neuspelem poskusu vročitve zadevnega pisma obvestilo o prispelem pismu nalepil na vrata, kar naj bi tudi označil na hrbtni strani pisma in na obvestilu sodišču. Zaradi neprevzema pošiljke na pošti s strani naslovnika naj bi bila pošiljka 20.2.2010 vrnjena pošiljatelju.

Navedena pojasnila sama po sebi izpodbijajo navedeno dejstvo na vročilnici, kjer je navedeno, da tožeča stranka nima hišnega predalčnika. S tem je tudi pritrjeno pritožbenim navedbam, v katerih pritožnica zatrjuje, da tožeča stranka na svojem naslovu ima hišni predalčnik. Ob tako ugotovljeni okoliščini je zato treba presoditi, ali ima postopanje vročevalca, kot izhaja iz drugih navedb na vročilnici, in iz pojasnila Pošte Slovenije z dne 2.4.2010, lahko takšne procesne posledice za tožečo stranko, kot izhaja iz 1. odst. 282. člena ZPP. V skladu s 3. odst. 142. člena ZPP je treba pri osebni vročitvi v primeru nemožnosti vročitve po 140. členu ZPP vročitev opraviti tako, da vročevalec vročitve po pošti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Po mnenju pritožbenega sodišča je treba navedeno določbo razlagati tako, da mora vročevalec obvestilo o pošiljki pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja pa le v primeru, ko je prva možnost izključena. V skladu s 1. odst. 41. člena Zakona o poštnih storitvah (Ur. list RS, št. 51/2009), se poštne pošiljke načeloma dostavljajo v hišni predalčnik. Res je, da 44. člen Zakona o poštnih storitvah določa, da morajo predalčniki predstavljati zaupnost poštnih pošiljk. Vendar zagotavljanje zaupnosti velja za same poštne pošiljke, ne pa tudi za obvestilo o prispetju poštne pošiljke v smislu 3. odst. 142. člena ZPP. Zaupnost tega obvestila že sama po sebi ni zagotovljena, kadar vročevalec to obvestilo nalepi na vrata naslovnika. Ob takšnih okoliščinah, ko je tožeča stranka na svojem naslovu imela hišni predalčnik, bi vročevalec obvestilo o prispeli poštni pošiljki moral pustiti v hišnem predalčniku kljub s strani Pošte Slovenije zatrjevani okoliščini, da naj ključ v ključavnici ne bi omogočal zaupnosti poštnih pošiljk. Ta okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v nadaljnjem postopku glede postopanja vročevalca po izteku roka za dvig pošiljke v smislu 4. odst. 142. člena ZPP.

Ker navedeni spisovni podatki po eni strani izpodbijajo dokazno vrednost vročilnice kot javne listine (glede neobstoja hišnega predalčnika tožeče stranke) in glede na ugotovljeno okoliščino, da tožeča stranka o prispetju sodne pošiljke ni bila obveščena skladno s 3. odst. 142. člena ZPP, se tako izkaže, da niso izpolnjene dejanske predpostavke zakonske fikcije o vročitvi vabila za prvi narok za glavno obravnavo tožeči stranki. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sodbe na podlagi odpovedi v smislu 1. odst. 282. člena ZPP. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst.339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je v odgovoru na pritožbo priglasila tožena stranka, temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.