Jedro

Presoja, da ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega Z.D. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 200.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru je bil obsojeni Z.D. spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 180. člena KZ. Izrečena mu je bila kazen tri leta zapora. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno sodbo pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsojenčev zagovornik je dne 23.8.2005 vložil zoper navedeni sodbi zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavil kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker iz mnenja Centra za kriminalistično-tehnične preiskave na katerega se opira sodba, izhaja nasprotje v zaključkih pod točko 1 in 3. Pod točko 1 je navedeno, da je sled sperme v vaginalnem brisu oškodovanke prenizka za uspešno analizo, pod točko mnenja pa je navedeno, da je bris iz nožnice pokazal, da je STR SGM Plus profilo takšen, kot ga ima obsojenec. Tudi mnenji dr. K. in dr. B. sta nasprotni in ju sodišči niti ne komentirata. Iz teh razlogov je predlagal, da Vrhovno sodišče obe sodbi razveljavi.

Vrhovna državna tožilka, specialistka A.M., v odgovoru z dne 3.10.2005 meni, da zahteva ni utemeljena. Po njenem mnenju je poimenovanje vaginalnega in nožničnega brisa res enako, vendar gre za dva brisa, od katerih je bil eden sposoben za analizo.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obsojenčev zagovornik je isto kršitev, kot jo uveljavlja v zahtevi, navedel že v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da ne gre za nobeno nasprotje v strokovnem mnenju Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, saj je bilo oškodovanki odvzetih šest brisov in gre torej pri brisih, navedenih pod točko 1 in 3 za dva različna brisa. Zaključek pod točko 3 navedenega mnenja tudi ni v nasprotju z mnenjem dr. B. Iz mnenja dr. B. je razvidno, da je z vatirano palčico odvzel oškodovanki šest brisov. Iz strokovnega mnenja docentke dr. K.D., univerzitetne diplomirane biologinje, je na podlagi odvzetih brisov podan zaključek, ki ne predstavlja nasprotja v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. V zaključku je tako, kot navaja sodišče druge stopnje, pod točko 1 le navedeno, da je sled sperme, ugotovljena v vaginalnem brisu oškodovanke, prenizka za uspešno analizo. Pod točko 3 tega mnenja pa je navedeno, da je v brisu, odvzetem iz nožnice oškodovanke, ugotovljena sled sperme, ki pripada tedaj osumljenemu Z.D.. Šlo je torej za odvzem dveh brisov in ni pomembno, če je pod točko 1 poimenovan kot vaginalni bris, pod točko 3 pa bris, odvzet iz nožnice oškodovanke. Pri obeh odvzetih brisih je šlo za sled sperme, kot je razvidno iz zaključkov navedenega strokovnega mnenja, le da je pri enem od brisov (pod točko 1) bila sled nezadostna za uspešno analizo.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podana kršite zakona, ki jo uveljavlja obsojenčev zagovornik, zato je zahtevo v skladu z določbo 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Kljub temu, da je bil obsojenec oproščen plačila stroškov na prvi in drugi stopnji, je vrhovno sodišče odločilo, da je obsojenec dolžan plačati povprečnino v znesku 200.000,00 SIT kot stroške, nastale v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri tem je upoštevalo, da je obsojenec na glavni obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dne 13.7.2004 navedel, da je brez zaposlitve od aprila 2004 ter da prejema denarno nadomestilo v višini 56.000,00 SIT in otroške dodatke v višini 50.000,00 SIT. Iz podatkov o zaslišanju obsojenca dne 2.2.2004 pri Okrožnem sodišču v Mariboru je bilo razvidno, da je bil do tedaj zaposlen kot slaščičar pri očetu s 150.000,00 SIT mesečnega osebnega dohodka, po izobrazbi pa ima osnovno šolo in triletno gostinsko šolo. Obsojenec je torej pridobitno sposoben, zato je Vrhovno sodišče določilo navedeno povprečnino v skladu z določbami 98.a člena, v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP ter jo odmerilo v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP.