Jedro

Jedro

Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sledilo predlogu upraviteljice, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sledilo predlogu upraviteljice, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sledilo predlogu upraviteljice, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.

Pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene.

Pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene.

Pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene.

V postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji lahko naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.

V postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji lahko naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.

V postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji lahko naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji dveh nepremičnin v solasti stečajne dolžnice, in sicer v deležu ½ celote, s katerim je odločilo, da se nepremičnini ID znak parcela 0000 50/2 in parcela 0000 50/3 prodajata kot celota, da se bo solastniški delež stečajne dolžnice prodajal skupaj s solastniškim deležem teh nepremičnin v stečajnem postopku St 000/2021, da se bo prodaja opravila na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, za solastniški delež dolžnice je določilo izklicno ceno v višini 63.500,00 EUR in varščino v višini 6.350,00 EUR (I. točka izreka). Stečajni dolžnici je tudi naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino iz I. točke izreka in jo izroči upraviteljici (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji dveh nepremičnin v solasti stečajne dolžnice, in sicer v deležu ½ celote, s katerim je odločilo, da se nepremičnini ID znak parcela 0000 50/2 in parcela 0000 50/3 prodajata kot celota, da se bo solastniški delež stečajne dolžnice prodajal skupaj s solastniškim deležem teh nepremičnin v stečajnem postopku St 000/2021, da se bo prodaja opravila na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, za solastniški delež dolžnice je določilo izklicno ceno v višini 63.500,00 EUR in varščino v višini 6.350,00 EUR (I. točka izreka). Stečajni dolžnici je tudi naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino iz I. točke izreka in jo izroči upraviteljici (II. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se je stečajna dolžnica pravočasno pritožila in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2.Zoper navedeni sklep se je stečajna dolžnica pravočasno pritožila in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji dveh nepremičnin v solasti stečajne dolžnice, in sicer v deležu ½ celote, s katerim je odločilo, da se nepremičnini ID znak parcela 0000 50/2 in parcela 0000 50/3 prodajata kot celota, da se bo solastniški delež stečajne dolžnice prodajal skupaj s solastniškim deležem teh nepremičnin v stečajnem postopku St 000/2021, da se bo prodaja opravila na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, za solastniški delež dolžnice je določilo izklicno ceno v višini 63.500,00 EUR in varščino v višini 6.350,00 EUR (I. točka izreka). Stečajni dolžnici je tudi naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino iz I. točke izreka in jo izroči upraviteljici (II. točka izreka).

3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

2.Zoper navedeni sklep se je stečajna dolžnica pravočasno pritožila in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4.Pritožba je delno utemeljena.

4.Pritožba je delno utemeljena.

3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

5.Po 47. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V stečajnem postopku se zaradi plačila terjatev upnikov premoženje stečajnega dolžnika proda in s tem unovči (primerjaj prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Iz kupnine, dosežene s prodajo, se oblikuje splošna razdelitvena masa oziroma posebne razdelitvene mase, ki so namenjene plačilu terjatev upnikov (226. člen ZFPPIPP). Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče navedenemu sledilo.

5.Po 47. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V stečajnem postopku se zaradi plačila terjatev upnikov premoženje stečajnega dolžnika proda in s tem unovči (primerjaj prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Iz kupnine, dosežene s prodajo, se oblikuje splošna razdelitvena masa oziroma posebne razdelitvene mase, ki so namenjene plačilu terjatev upnikov (226. člen ZFPPIPP). Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče navedenemu sledilo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa je sledilo predlogu upraviteljice (PD 81), zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera; v konkretnem primeru od ugotovitev upraviteljice, da gre za več nepremičnin, ki v naravi predstavljajo zemljišče, na katerem se nahajata stanovanjska hiša in kmetijski objekt, ki je v uporabi kot delavnica, da v stanovanjski hiši biva družina dveh stečajnih dolžnikov, da je na nepremičninah več ločitvenih pravic. Navedenega pritožnica ne izpodbija, zato načina prodaje ne more izpodbiti zgolj njen očitek, da izbran način prodaje ni pojasnjen. Kot izhaja iz pojasnil upraviteljice, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo, je skupna prodaja predlagana na podlag izkušenj, da se za nepremičnine, ki se prodajajo kot celota (ne po solastniških deležih) doseže višja prodajna cena in s tem boljše poplačilo upnikov. V kolikor bi dolžnica izrecno nasprotovala javni dražbi kot primernemu načinu prodaje, bi bilo na njej trditveno in dokazno breme o tem, zakaj bi bil primernejši kakšen drug način prodaje. Pritožnica pa kakšnega drugega načina prodaje niti ne predlaga.

6.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa je sledilo predlogu upraviteljice (PD 81), zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera; v konkretnem primeru od ugotovitev upraviteljice, da gre za več nepremičnin, ki v naravi predstavljajo zemljišče, na katerem se nahajata stanovanjska hiša in kmetijski objekt, ki je v uporabi kot delavnica, da v stanovanjski hiši biva družina dveh stečajnih dolžnikov, da je na nepremičninah več ločitvenih pravic. Navedenega pritožnica ne izpodbija, zato načina prodaje ne more izpodbiti zgolj njen očitek, da izbran način prodaje ni pojasnjen. Kot izhaja iz pojasnil upraviteljice, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo, je skupna prodaja predlagana na podlag izkušenj, da se za nepremičnine, ki se prodajajo kot celota (ne po solastniških deležih) doseže višja prodajna cena in s tem boljše poplačilo upnikov. V kolikor bi dolžnica izrecno nasprotovala javni dražbi kot primernemu načinu prodaje, bi bilo na njej trditveno in dokazno breme o tem, zakaj bi bil primernejši kakšen drug način prodaje. Pritožnica pa kakšnega drugega načina prodaje niti ne predlaga.

5.Po 47. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V stečajnem postopku se zaradi plačila terjatev upnikov premoženje stečajnega dolžnika proda in s tem unovči (primerjaj prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Iz kupnine, dosežene s prodajo, se oblikuje splošna razdelitvena masa oziroma posebne razdelitvene mase, ki so namenjene plačilu terjatev upnikov (226. člen ZFPPIPP). Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče navedenemu sledilo.

7.Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje (prvi odstavek 327. člena ZFPPIPP). To oceno mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec (drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP). Temu je v obravnavanem primeru zadoščeno, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni jasno, kako je sodišče določilo ceno nepremičnine. Pritožnica tudi ne more uspeti z očitkom, da ji cenitveno poročilo ni bilo vročeno v izjasnitev, saj ZFPPIPP stečajni upraviteljici te dolžnosti ne nalaga. Stečajna dolžnica ima ves čas postopka možnost vpogledati v dokumentacijo v spisu, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da bi ji bilo to onemogočeno.

7.Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje (prvi odstavek 327. člena ZFPPIPP). To oceno mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec (drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP). Temu je v obravnavanem primeru zadoščeno, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni jasno, kako je sodišče določilo ceno nepremičnine. Pritožnica tudi ne more uspeti z očitkom, da ji cenitveno poročilo ni bilo vročeno v izjasnitev, saj ZFPPIPP stečajni upraviteljici te dolžnosti ne nalaga. Stečajna dolžnica ima ves čas postopka možnost vpogledati v dokumentacijo v spisu, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da bi ji bilo to onemogočeno.

6.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa je sledilo predlogu upraviteljice (PD 81), zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera; v konkretnem primeru od ugotovitev upraviteljice, da gre za več nepremičnin, ki v naravi predstavljajo zemljišče, na katerem se nahajata stanovanjska hiša in kmetijski objekt, ki je v uporabi kot delavnica, da v stanovanjski hiši biva družina dveh stečajnih dolžnikov, da je na nepremičninah več ločitvenih pravic. Navedenega pritožnica ne izpodbija, zato načina prodaje ne more izpodbiti zgolj njen očitek, da izbran način prodaje ni pojasnjen. Kot izhaja iz pojasnil upraviteljice, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo, je skupna prodaja predlagana na podlag izkušenj, da se za nepremičnine, ki se prodajajo kot celota (ne po solastniških deležih) doseže višja prodajna cena in s tem boljše poplačilo upnikov. V kolikor bi dolžnica izrecno nasprotovala javni dražbi kot primernemu načinu prodaje, bi bilo na njej trditveno in dokazno breme o tem, zakaj bi bil primernejši kakšen drug način prodaje. Pritožnica pa kakšnega drugega načina prodaje niti ne predlaga.

8.Na podlagi prvega odstavka 332. člena ZFPPIPP sodišče izklicno ceno določi na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Sodišče mora pri odločanju upoštevati v zakonu določeno minimalno izklicno ceno, katere orientacijska vrednost je predhodna ocena vrednosti prodajanega premoženja (drugi in tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene. Šele uspeh v postopku prodaje bo dokončno pokazal, koliko so nepremičnine na trgu dejansko vredne, kar je toliko, kot so kupci zanje pripravljeni plačati. Da bo takšna cena dosežena pa zagotavlja sam način prodaje, to je javna dražba z zviševanjem izklicne cene.

8.Na podlagi prvega odstavka 332. člena ZFPPIPP sodišče izklicno ceno določi na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Sodišče mora pri odločanju upoštevati v zakonu določeno minimalno izklicno ceno, katere orientacijska vrednost je predhodna ocena vrednosti prodajanega premoženja (drugi in tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene. Šele uspeh v postopku prodaje bo dokončno pokazal, koliko so nepremičnine na trgu dejansko vredne, kar je toliko, kot so kupci zanje pripravljeni plačati. Da bo takšna cena dosežena pa zagotavlja sam način prodaje, to je javna dražba z zviševanjem izklicne cene.

7.Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje (prvi odstavek 327. člena ZFPPIPP). To oceno mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec (drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP). Temu je v obravnavanem primeru zadoščeno, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni jasno, kako je sodišče določilo ceno nepremičnine. Pritožnica tudi ne more uspeti z očitkom, da ji cenitveno poročilo ni bilo vročeno v izjasnitev, saj ZFPPIPP stečajni upraviteljici te dolžnosti ne nalaga. Stečajna dolžnica ima ves čas postopka možnost vpogledati v dokumentacijo v spisu, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da bi ji bilo to onemogočeno.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je pritožnici s skupno prodajo kršena zakonska predkupna pravica. Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet predkupne pravice. Da bi bilo katero od teh pravil v primeru prodaje kršeno, pa pritožnica niti ne zatrjuje.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je pritožnici s skupno prodajo kršena zakonska predkupna pravica. Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet predkupne pravice. Da bi bilo katero od teh pravil v primeru prodaje kršeno, pa pritožnica niti ne zatrjuje.

8.Na podlagi prvega odstavka 332. člena ZFPPIPP sodišče izklicno ceno določi na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Sodišče mora pri odločanju upoštevati v zakonu določeno minimalno izklicno ceno, katere orientacijska vrednost je predhodna ocena vrednosti prodajanega premoženja (drugi in tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene. Šele uspeh v postopku prodaje bo dokončno pokazal, koliko so nepremičnine na trgu dejansko vredne, kar je toliko, kot so kupci zanje pripravljeni plačati. Da bo takšna cena dosežena pa zagotavlja sam način prodaje, to je javna dražba z zviševanjem izklicne cene.

10.Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, ki po vsebini predstavljajo ugovor o prerekanju terjatev in ločitvenih pravic (63. člen ZFPPIPP). Sklep o preizkusu terjatev z dne 11. 7. 2024 je z dnem 27. 7. 2024 postal pravnomočen (PD 67). Vprašanje obstoja terjatev in ločitvenih pravic zato ni predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet pritožbenega preizkusa. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti sklepa o prodaji iz I. točke izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sklep sodišča prve stopnje o prodaji je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10.Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, ki po vsebini predstavljajo ugovor o prerekanju terjatev in ločitvenih pravic (63. člen ZFPPIPP). Sklep o preizkusu terjatev z dne 11. 7. 2024 je z dnem 27. 7. 2024 postal pravnomočen (PD 67). Vprašanje obstoja terjatev in ločitvenih pravic zato ni predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet pritožbenega preizkusa. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti sklepa o prodaji iz I. točke izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sklep sodišča prve stopnje o prodaji je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11.Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP).

11.Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP).

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je pritožnici s skupno prodajo kršena zakonska predkupna pravica. Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet predkupne pravice. Da bi bilo katero od teh pravil v primeru prodaje kršeno, pa pritožnica niti ne zatrjuje.

12.Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžnici naložilo izpraznitev ter izročitev nepremičnine iz I. točke izreka v treh mesecih po prejemu sklepa o prodaji (drugi odstavek 395. ZFPPIPP). Iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da sta predmet prodaje dve dolžničini nepremičnini, in sicer parcela z ID znakom 0000 50/2 in parcela z ID znakom 0000 50/3 (I. točka izreka).

12.Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžnici naložilo izpraznitev ter izročitev nepremičnine iz I. točke izreka v treh mesecih po prejemu sklepa o prodaji (drugi odstavek 395. ZFPPIPP). Iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da sta predmet prodaje dve dolžničini nepremičnini, in sicer parcela z ID znakom 0000 50/2 in parcela z ID znakom 0000 50/3 (I. točka izreka).

10.Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, ki po vsebini predstavljajo ugovor o prerekanju terjatev in ločitvenih pravic (63. člen ZFPPIPP). Sklep o preizkusu terjatev z dne 11. 7. 2024 je z dnem 27. 7. 2024 postal pravnomočen (PD 67). Vprašanje obstoja terjatev in ločitvenih pravic zato ni predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet pritožbenega preizkusa. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti sklepa o prodaji iz I. točke izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sklep sodišča prve stopnje o prodaji je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13.Odločitev iz II. točki izreka izpodbijanega sklepa se ne prilega drugemu odstavku 395. člena ZFPPIPP glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da sta predmet prodaje nepremičnini, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo površine 254,40 m² ter kmetijski objekt, s pripadajočim zemljiščem. Skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP lahko v postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.

13.Odločitev iz II. točki izreka izpodbijanega sklepa se ne prilega drugemu odstavku 395. člena ZFPPIPP glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da sta predmet prodaje nepremičnini, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo površine 254,40 m² ter kmetijski objekt, s pripadajočim zemljiščem. Skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP lahko v postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.

11.Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP).

14.Upoštevajoč navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), da razčisti, katera od nepremičnin iz I. točke izreka, ki je predmet prodaje, predstavlja družinsko stanovanjsko hišo, v kateri živi dolžnica, in potem na podlagi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ponovno odloči o njeni izpraznitvi in izročitvi. Izrek tega sklepa mora biti razumljiv in določen tako, da je primeren za izvršbo. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je namreč izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP).

14.Upoštevajoč navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), da razčisti, katera od nepremičnin iz I. točke izreka, ki je predmet prodaje, predstavlja družinsko stanovanjsko hišo, v kateri živi dolžnica, in potem na podlagi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ponovno odloči o njeni izpraznitvi in izročitvi. Izrek tega sklepa mora biti razumljiv in določen tako, da je primeren za izvršbo. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je namreč izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP).

12.Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžnici naložilo izpraznitev ter izročitev nepremičnine iz I. točke izreka v treh mesecih po prejemu sklepa o prodaji (drugi odstavek 395. ZFPPIPP). Iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da sta predmet prodaje dve dolžničini nepremičnini, in sicer parcela z ID znakom 0000 50/2 in parcela z ID znakom 0000 50/3 (I. točka izreka).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

13.Odločitev iz II. točki izreka izpodbijanega sklepa se ne prilega drugemu odstavku 395. člena ZFPPIPP glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da sta predmet prodaje nepremičnini, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo površine 254,40 m² ter kmetijski objekt, s pripadajočim zemljiščem. Skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP lahko v postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.

Zveza:

Zveza:

14.Upoštevajoč navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), da razčisti, katera od nepremičnin iz I. točke izreka, ki je predmet prodaje, predstavlja družinsko stanovanjsko hišo, v kateri živi dolžnica, in potem na podlagi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ponovno odloči o njeni izpraznitvi in izročitvi. Izrek tega sklepa mora biti razumljiv in določen tako, da je primeren za izvršbo. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je namreč izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP).

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 47, 63, 226, 327, 327/1, 327/2, 329, 329/1, 332, 332/1, 332/2, 332/3, 347, 395, 395/2

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 47, 63, 226, 327, 327/1, 327/2, 329, 329/1, 332, 332/1, 332/2, 332/3, 347, 395, 395/2

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.