Jedro

Ker tožnikove pritožbene navedbe glede tlorisne površine, in sicer tudi ne po tem, ko je bil seznanjen, na kakšen način je bila v tem primeru ugotovljena tlorisna površina, niso presegale trditve, da se z ugotovljeno površino ne strinja, je toženka ravnala prav, da je sledila navedbam občine, ki se v tem pogledu opirajo na podatke iz javne evidence GURS.

Za to, da se posamezna komunalna oprema lahko upošteva kot merilo za določitev višine nadomestila, po navedeni določbi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto torej zadostuje, da je priključitev mogoča. To pomeni, da za dejansko priključitev manjka le še izgradnja individualnega priključka na obstoječe javno omrežje, ki pa bremeni lastnika nepremičnine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020 v višini 155,35 evrov za nepremičnino na naslovu ... Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila pri odmeri upoštevana površina 197 m2 in opremljenost s tam navedeno komunalno opremo.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi se glede površine sklicuje na evidenco Registra nepremičnin (REN). Glede komunalne opreme navaja, da je odločilna možnost priključitve.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je izdana na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Trdi, da je napačno ugotovljena površina, od katere se zaračunava nadomestilo, in sicer je upravni organ odločil na podlagi informativnih podatkov, ne pa na podlagi točnih informacij GURS. Nasprotuje tudi upoštevanju priključkov, ki jih nima, niti jih ne potrebuje.

4. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in sodišču predlaga, naj jo zavrne.

**Pravno nasledstvo na strani tožeče stranke**

5. Tožnik, ki v upravnem sporu ni imel pooblaščenca, je ... 5. 2022 umrl. Sodišče je po pridobitvi sklepa o dedovanju z 12. 10. 2022 prekinjen postopek nadaljevalo z njegovimi dediči. **Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je s sklepom z dne 6. 10. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sklenilo, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V tem upravnem sporu je sporna odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 155,35 evrov.

9. Prvostopenjski upravni organ je izpodbijano odločbo izdal ob upoštevanju podatkov, ki jih je pridobil s strani Mestne občine Novo mesto, na območju katere leži nepremičnina, za katero je odmerjeno nadomestilo. Upošteval je tlorisno površino 197 m2 ter opremljenost oziroma možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, telefonsko in plinovodno omrežje ter javno razsvetljavo in asfaltno cesto.

10. V pritožbi je tožnik opozoril na spor med njim in toženko glede odmere nadomestila za predhodno leto, ugovarjal pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in toženko pozval, naj preveri kanalizacijski, telefonski in plinski priključek ter pridobi podatke o stanovanjski površini.

11. Toženka je v zvezi s tožnikovimi pritožbenimi ugovori dopolnila ugotovitveni postopek tako, da je pridobila mnenje občine, v katerem ta navaja, da je podatke o tlorisni površini pridobila z vpogledom v evidenco GURS, podatke o opremljenosti pa pri upravljavcih posamezne vrste komunalne opreme, v zvezi s čemer navaja, da je tožnik priključen na vodovod ter da ima možnost priključitve na kanalizacijsko, plinovodno in telekomunikacijsko omrežje. Z navedenim mnenjem občine je toženka seznanila tožnika in mu dala možnost, da se o tem izjavi. Tožnik je v svoji izjavi navedel, da ga mnenje občine „ne zanima“. Toženka je nato o tožnikovi pritožbi odločila ob upoštevanju podatkov, ki jih je pridobila s strani občine.

12. Niso utemeljeni tožbeni očitki o kršitvi 2., 7., 8., 42., 138., 171., 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in 5. člena Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2).

13. V postopku odmere nadomestila za stavbno zemljišče je posamezna upravna zadeva (upravna stvar) odmera nadomestila za posamezno koledarsko leto. Pristojni organ odmerno odločbo na podlagi pooblastila iz 404. člena ZdavP-2 izda po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki mu jih v predpisanih rokih posreduje občina. Res je, da tožniku v postopku pred izdajo odmerne odločbe ni bilo omogočeno, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih. Vendar je to kršitev saniral drugostopenjski organ, ki je, kot že navedeno, občino pozval, da se opredeli do tožnikovih pritožbenih navedb, z mnenjem občine seznanil tožnika ter mu omogočil, da se o tem izjavi.

14. V skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP drugostopenjski organ preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Drugostopenjski organ torej ne pazi na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja po uradni dolžnosti. Toženka je zato ravnala pravilno, ko je glede dejanskega stanja tožnikovo pritožbo preizkusila le v obsegu tožnikovih navedb.

15. Ker tožnikove pritožbene navedbe glede tlorisne površine, in sicer tudi ne po tem, ko je bil seznanjen, na kakšen način je bila v tem primeru ugotovljena tlorisna površina, niso presegale trditve, da se z ugotovljeno površino ne strinja, je toženka ravnala prav, da je sledila navedbam občine, ki se v tem pogledu opirajo na podatke iz javne evidence GURS.

16. Toženka je za to imela podlago v določbah ZGO-1 in prej navedeni določbi ZDavP-2. In sicer mora občina po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, lahko pa uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Po 404. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) pa davčni organ NUSZ odloči na podlagi podatkov občine.

17. Po tretjem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, če se s podatki občine ne strinja, v roku enega meseca od javnega naznanila predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni GURS v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepreminčnin. Po četrtem odstavku istega člena se šteje, da so podatki občine pravilni, če zavezanec ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov.

18. V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevah X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020 in I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020 pa lahko tudi stranka v postopku, kakršen je obravnavani, dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih davčni organ presodi po načelu proste presoje dokazov.

19. Vendar v obravnavani zadevi tožnik v upravnem postopku takih dejstev ni zatrjeval in dokazoval. Tožbene navedbe, ki jih v zvezi s tem podaja v tožbi, so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1 nedovoljena tožbena novota. Na drugačno presojo nedovoljenosti tožbenih novot ne vpliva sklicevanje na upravni spor I U 1382/2019, saj tam ni predmet presoje ista upravna stvar, to je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020, temveč je tam upravna stvar odmera nadomestila za drugo leto.

20. Tudi glede opremljenosti tožnikove nepremičnine z vodovodnim, kanalizacijskim, plinovodnim in telekomunikacijskim omrežjem se je toženka pravilno oprla na podatke, ki jih je navedla občina. Ta je namreč pridobila izjave upravljavcev, iz katerih izhaja, da je tožnikov objekt priključen na vodovodno omrežje, na ostala omrežja pa je priključitev možna.

21. Po določbi a) točke 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 19/2019) se pri določitvi višine nadomestila upošteva opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave. Za to, da se posamezna komunalna oprema lahko upošteva kot merilo za določitev višine nadomestila, po na navedeni določbi Odloka torej zadostuje, da je priključitev mogoča. To pomeni, da za dejansko priključitev manjka le še izgradnja individualnega priključka na obstoječe javno omrežje, ki pa bremeni lastnika nepremičnine. Taka ureditev je v skladu z 218.b členom ZGO-1. 22. Tožnik v tožbi vztraja le, da na navedeno komunalno opremo ni priključen in da je ne potrebuje, kar pa po povedanem ni pravno pomembno za odločitev. Toženkinih ugotovitev o možnosti priključitve oziroma podatkov, na katere se ta njena ugotovitev opira, pa ne prereka. Tožba je zato tudi iz tega razloga neutemeljena.

23. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da se je tožnikova obveznost po njegovi pritožbi zvišala z 98,12 evrov na 155,35 evrov. Tožnik s tem uveljavlja, da je prišlo po pritožbi do odločitve v njegovo škodo, ki je prepovedana v drugem odstavku 253. člena ZUP (prepovedana _reformatio in peius_). Ta tožbeni očitek nima podlage v podatkih upravnega spisa. Upravna stvar, kot že rečeno, je odločba o odmeri nadomestila za posamezno leto. V tem primeru je to nadomestilo za leto 2020, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano prvostopenjsko odločbo z dne 18. 5. 2020. S to odločbo je že prvostopenjski organ tožniku odmeril nadomestilo v višini 155, 35 evrov. Drugostopenjski organ, ki je odločal o pritožbi, v navedeno odmerno odločbo ni posegel, saj je tožnikovo pritožbo zavrnil. 24. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 61. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.