Jedro

Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.

Izrek

Pritožba zoper prvonavedeni sklep se zavrže. Pritožba zoper drugonavedeni sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom (redna št. 14) ugodilo predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (po dolžnikovi zamudi roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi), z drugim izpodbijanim sklepom (redna št. 15) pa je razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da se pritožuje zoper "sklep opr. št. Ig 99/00846 z dne 04.02.2000", vendar je iz obrazložitve razvidno, da izpodbija oba sklepa z dne 04.02.2000; navedel je namreč, da se "ne strinja s sklepom o vrnitvi v prejšnje stanje, ki je posledično razlog za sklep, s katerim se je sklep o dovolitvi izvršbe v celoti razveljavil". Dolžnik ni izkazal upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sklenitev dogovora o urejanju sodnih zadev nima pri tem nobenega pomena. Dolžnik je sklep o izvršbi prejel in bi moral sam poskrbeti za pravočasno vložitev ugovora. Če bi šlo za nalog pooblaščenčevi pisarni, bi moral dolžnik predhodno poskrbeti za podpis pooblastila. Če pa je bil pooblaščenec odstoten, bi si moral poiskati drugega pooblaščenca. Razmerja med dolžnikom in njegovim pooblaščencem so razmerja, ki na sodišče nimajo nobenega vpliva. Če je pooblaščenec zamudil rok, to ni stvar sodišča in ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Gre tudi za neskladje med navedbami v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in med dopisom dolžnika (pooblaščencu). V predlogu je navedeno, da je dolžnik prinesel sklep o izvršbi v pisarno; iz dopisa pa izhaja, da je bil pooblaščencu poslan le dopis. Pooblaščenec navaja, da je pošto pregledal dne 22.10.1999, dan po preteku roka, kar pomeni, da je dopis prejel po pošti, medtem ko je sklep o izvršbi že imel v pisarni. Te nejasnosti dajejo vtis, da je bil enostavno zamujen rok za ugovor in da se z vrnitvijo v prejšnje stanje želi sanirati zamudo, kar pa na takšen način ni mogoče. Pritožba zoper prvi sklep ni dovoljena, pritožba zoper drugi sklep pa ni utemeljena.

121. člen ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 118. členom zakona ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen. Ker upnik ni dokazal (tega niti ni zatrjeval), da bi šlo za takšen primer, ko bi bila pritožba možna, je bilo treba pritožbo zoper sklep (redna št. 14) na podlagi 1. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ kot nedovoljeno (1. odst. 363. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ) zavreči. Sicer pa upnik ni navedel nobenih razlogov, s katerimi bi posebej izpodbijal sklep (redna št. 15) o razveljavitvi sklepa o izvršbi v 2. tč. izreka in odstopu zadeve pravdnemu sodišču (oz. utemeljenost ugovora); sodišče druge stopnje pa ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in (drugi) izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).