Jedro

V obravnavani zadevi je tožena stranka vrednost premoženja, pridobljenega v zapuščinskem postopku, oprla na podatke GURS-a. Tako ugotovljena vrednost utemeljuje zahtevek tožene stranke za vračilo zneska 1.507,53 EUR, kot zneska (nesporno) izplačanega iz sredstev BPP na podlagi odločbe tožene stranke z dne 23. 1. 2012. Te ugotovitve sodišča ne more spremeniti niti tožbena navedba, da bi morala tožena stranka upoštevati v postopku dedovanja upoštevano vrednost premoženja, ki je znašala 65.936,50 EUR. Sodišče namreč ugotavlja, da bi ob upoštevanju v zapuščinskem postopku priglašene vrednosti te nepremičnine, znašala vrednost tožnikovega deleža 3.434,19 EUR, torej na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne bi vplivala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo A.A., upravičencu do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), naložila vračilo 1.507,53 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP, na podlagi odločbe št. Bpp 2257/2011 z dne 23. 1. 2012. Upravičencu je bila BPP dodeljena v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, št. D 477/1995. V navedenem zapuščinskem postopku je upravičenec uspel, ker je na podlagi sklepa o dedovanju dobil 15/144 delež na nepremičnini parc. št. 185/1, 184/20, 184/3 v k.o. ..., 15/288 delež na nepremičnini - posamezni del št. 28 v stavbi št. 2815 k.o. ..., pravico do razpolaganja s 316,02 EUR denarnih sredstev in 19,8 delnicami z oznako BBBB, izdajatelja B. Sklep je postal pravnomočen 28. 1. 2013. 2. V zadevi so bili iz sredstev BPP izplačani stroški zastopanja upravičenca do BPP v višini 1.507,53 EUR, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 2257/2011 z dne 17. 7. 2012. Tožena stranka je ugotovila, da po podatkih GURS-a znaša skupna vrednost 15/144 deleža na nepremičninah 185/1, 184/20, 184/3 v k.o. ... 8.161,77 EUR, 15/288 delež na nepremičnini, posameznega dela št. 28 v stavbi 2015 k.o. ... pa 1.977,29 EUR. Upravičenec do BPP je torej v postopku, v katerem je bil upravičen do BPP, pridobil premoženje v skupni vrednosti 10.455,08 EUR, zato je v skladu z določili 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžan povrniti stroške postopka, izplačane iz sredstev BPP.

3. Tožnik odločitvi oporeka in navaja, da je kot dedič drugega dednega reda podedoval delež do 15/144 zapuščine nepremičnin v k.o. ... ter pri nepremičnini - enosobnem stanovanju, v deležu 15/288 - in celote nepremičnine. V 5. točki obrazložitve je tožena stranka napačno ugotovila, da je tožnik v zapuščinskem postopku pridobil delež v višini 15/144 celote nepremičnin, saj je bila predmet zapuščine le polovica nepremičnin v k.o. ... Tako je tožnik pridobil 15/288-in celote tega premoženja, enak delež kot pri stanovanju na naslovu ... Napačno je tudi, da je sodišče upoštevalo podatke o vrednosti teh nepremičnin iz podatkov GURS, moralo pa bi upoštevati podatke iz sklepa o dedovanju. Pravilno bi sodišče ugotovilo, da znaša vrednost čiste zapuščine tožnikovega podedovanega deleža le 4.065,15 EUR in ne 10.455,08 EUR. Upoštevati bi bilo treba tudi, da tožnik od podedovanega premoženja nima nobene koristi, ker celotno nepremičnino koristi, zaseda in v njej živi sodedič C.C., ki je 3/4 lastnik teh nepremičnin. Ker torej od premoženja nima nobenih koristi, niti ga ne more prodati, je sprožil pri Okrajnem sodišču v Celju postopek za delitev solastnine, št. N 47/2016, ki še ni zaključen. Glede na dejstvo, da tožnik od podedovanega premoženja, v vrednosti 4.000 EUR, ne more ustvarjati dohodka, je odločitev tožene stranke preuranjena, zlasti pa vrednostno nesorazmerna.

4. Podedovana vrednost premoženja tudi ne presega kriterija 13.836,60 EUR, ki se kod subjektivni kriterij upošteva pri dodelitvi BPP. Če prihrankom tožnikove žene v višini 3.600 EUR prištejemo še vrednost podedovanega premoženja, kriterij 60 osnovnih zneskov ni presežen.

5. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek oziroma podredno, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba dopolni tako, da se podaljša rok izpolnitve obveznosti do zaključka postopka uspešne prodaje podedovanih nepremičnin v postopku št. N 47/2016. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. 9. V predmetni zadevi ni sporno, da je tožnik v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, št. D 477/1995, na podlagi sklepa o dedovanju, ki je postal pravnomočen 28. 1. 2013, pridobil lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 185/1, 184/20, 184/3 v k.o. ... v deležu 15/144 ter 15/288 delež na nepremičnini - posamezni del št. 28 v stavbi št. 2815 k.o. ..., pravico do razpolaganja s 316,02 EUR denarnih sredstev in 19,8 delnicami z oznako BBBB, izdajatelja B. Sklep je postal pravnomočen 28. 1. 2013. 10. V obravnavani zadevi je tožena stranka vrednost premoženja, pridobljenega v zapuščinskem postopku, oprla na podatke GURS-a. Glede na solastniški delež (15/288) na nepremičnini - posamezni del št. 28 v stavbi št. 2815 k.o. ..., ki med strankama upravnega spora ni sporen, je ugotovila, da vrednost tega deleža znaša 1.977,29 EUR. Po presoji sodišča že tako ugotovljena vrednost utemeljuje zahtevek tožene stranke za vračilo zneska 1.507,53 EUR, kot zneska (nesporno) izplačanega iz sredstev BPP na podlagi odločbe tožene stranke Bpp 2257/2011 z dne 23. 1. 2012. Te ugotovitve sodišča ne more spremeniti niti tožbena navedba, da bi morala tožena stranka upoštevati v postopku dedovanja upoštevano vrednost premoženja, ki je za nepremičnino, posamezni del št. 28 v stavbi št. 2815 k.o. ..., znašala 65.936,50 EUR. Sodišče namreč ugotavlja, da bi ob upoštevanju v zapuščinskem postopku priglašene vrednosti te nepremičnine, znašala vrednost tožnikovega deleža 3.434,19 EUR, torej na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne bi vplivala.

11. Ker je tožena stranka vračilo spornega zneska 1.507,53 EUR pravilno oprla že na vrednost posameznega dela stavbe, št. 28 v stavbi št. 2815 k.o. ..., ter na ta podatek pravilno oprla zahtevo za vračilo izplačanih stroškov zastopanja v višini 1.507,53 EUR, sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilno ugotovljeno vrednost lastniškega deleža 15/144, na nepremičninah parc. št. 185/1, 184/20, 184/3 v k.o. ..., zavrača kot nerelevanten, saj na drugačno odločitev ne more vplivati.

12. Na drugačno odločitev sodišča, pa ne morejo vplivati niti tožbeni ugovori tožnika, ki se nanašajo na možnost razpolaganja s premoženjem in v tej zvezi postopkom, ki ga vodi Okrajno sodišče v Celju za delitev solastnine, št. N 47/2016. Dolžnost vrnitve sredstev namreč ni vezana na siceršnji finančni (premoženjski) položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena BPP.

13. Sodišče v upravnem sporu ne more upoštevati niti predlogov, ki se nanašajo na odlog plačila obveznosti ali njeno obročno plačilo. Gre za dogovore o načinu vračila sredstev, ki jih bo lahko tožnik, na podlagi 43. člena ZBPP, predlagal in sklepal s toženo stranko.

14. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.