Up-243/97

21.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. K. iz N. v. na seji senata dne

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. K. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 157/97 in II Ips 198/97 z dne 17.4.1997, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 86/93 z dne 30.6.1993, sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota na Rakeku, št. P 24/90 z dne6.11.1992, sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 477/96 z dne 12.11.1996 ter sklepom Okrajnega sodišča v Cerknici št. P 24/90 z dne 8.12.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnice (v pravdnem postopku nasprotne tožnice) zoper sodbo Višjega sodišča, ki je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da se zavrne zahtevek iz nasprotne tožbe, s katero je pritožnica zahtevala ugotovitev, da ji iz naslova prispevanja k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja pripada 25-odstotni solastniški delež na spornih nepremičninah. Prav tako je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sklep, s katerim sta sodišči prve in druge stopnje zavrnili predlog pritožnice za obnovo postopka, ker v tem predlogu pritožnica ni navajala dejstev, za katera ne bi vedela že v času pravde.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da sodišče v postopku ni upoštevalo njenih izpovedi in dokazov. Meni, da so njeni prispevki v delu in v premoženju, ne pa delo tožnika, bistveno prispevali k ohranitvi in povečanju premoženja kmetije. Meni, da je bila v postopku vrednost kmetije ocenjena previsoko. Navaja, da je v postopku večkrat zahtevala izločitev sodnika, vendar brez uspeha. Smiselno zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter kršitev pravice do nepristranskega sojenja po 23. členu Ustave.

3.Ustavna pritožba ni utemeljena. Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi lahko presojalo, ali so sodišča v pravdnem postopku pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno in procesno pravo. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica pa zgolj oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ne izkaže pa okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so bile v dokaznem postopku kršene kakšne človekove pravice procesne narave. Tudi s tem, ko pritožnica zgolj navaja, da je sodišče verjelo nasprotni stranki, ne pa njej, in da je sodišče razsodilo njej v škodo, ne izkaže nobenih prepričljivih razlogov, ki bi utemeljevali sklep, da je bila kršena njena pravica do nepristranskega sojenja.

4.Prav tako Ustavno sodišče ne more presojati utemeljenosti pritožničine trditve o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnica namreč ne izkaže, da je izčrpala pravna sredstva, ki so ji v primeru kršitve te pravice zagotovljena v skladu s 157. členom Ustave.

5.V čem naj bi bile kršene njene človekove pravice ali temeljne svoboščine v postopku za dovolitev obnove postopka, pritožnica ne pove. Iz njenih navedb, ki se v celoti nanašajo na meritorno odločanje o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe, tudi Ustavno sodišče kršitev ni moglo ugotoviti.

6.Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika Franc Testen in dr. Lojze Ude. Predsednik senata

mag. Janez Snoj