Jedro

Glede na določbo 1. odstavka 280. člena ZUP (Ur. list SFRJ, št. 47/86) s pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota A. št. ... z dne 05.11.1999, s katerim je prvostopni organ tožnici naložil, da v naknadnem roku do 30.12.1999 odpravi nepravilnosti, ki so ugotovljene v odločbi prvostopnega organa št. ... z dne 08.03.1999 in sicer, da na vodovodnem sistemu B. do 01.05.1999 zagotovi zdravstveno neoporečno pitno vodo, ki ne sme vsebovati več kot 50 mg NO3/1. Ta rok je bil tožnici podaljšan s sklepom z dne 12.05.1999 do 01.09.1999. Sklep je postal pravnomočen dne 03.06.1999 in izvršljiv dne 01.09.1999, s tem pa tudi predmetna odločba. S spornim prvostopnim sklepom pa se dovoljuje njuna izvršba. S spornim prvostopnim sklepom je bila tožnici kot prisilno sredstvo za izvršbo zagrožena denarna kazen v višini 80.000,00 SIT. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je sporen prvostopni sklep pravilen in zakonit, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je zoper odločbo tožene stranke št. ... z dne 23.12.1999 dne 09.02.2000 vložila tožbo na upravnem sodišču, zato je izpodbijana odločba oz. prvostopni sklep, do odločitve o tožničini tožbi, preuranjen. Do onesnaževanja pitne vode v črpališču C. je prišlo zaradi dalj časa trajajoče nedejavnosti pristojnih inšpekcijskih služb. Sklicevanje tožene stranke na 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94, 72/93, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00- ZLS) je popolnoma neutemeljeno, kar je razvidno tudi iz predloga Zakona o vodah, ki je objavljen v Poročevalcu št. 21 z dne 28.03.2000 in po katerem vodovarstveno območje določi Vlada RS s svojim aktom, minister pa predpiše podrobnejše kriterije za določitev vodovarstvenega območja. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in sporen prvostopni sklep.

V odgovoru na tožbo tožena stranka sporoča, da vztraja pri svoji odločitvi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je prijavilo svojo udeležbo v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen prvostopen sklep o dovolitvi izvršbe odločbe z dne 08.03.1999 glede izvedbe nujnih sanacijskih ukrepov za zagotovitev neoporečne pitne vode na vodovodnem sistemu B. V 1. odst. 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 47/86 p.b.- ZUP/86, ki se uporablja na podlagi določbe 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP- Uradni list RS št. 80/99, 70/00) je določeno, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljenja pritožba, ki pa se lahko nanaša le na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zato so v tem sporu neutemeljeni tisti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, torej odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS, Območna enota A. št. ... z dne 08.03.1999. Te ugovore (da je do onesnaženja pitne vode prišlo zaradi nedejavnosti inšpekcijskih služb, da se tožena stranka neupravičeno sklicuje na 21. člen ZLS, da določi vodovarstveno območje Vlada RS ipd.) lahko tožnica uveljavlja le v postopku izpodbijanja navedene odločbe, ki se izvršuje. Prav tako je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da je sporen prvostopni sklep preuranjen, ker je tožnica zoper odločbo tožene stranke št. ... z dne 23.12.1999 vložila tožbo na Upravnem sodišču. Tožnica ne pojasnjuje, na kaj naj bi se ta odločba (z dne 23.12.1999) nanašala. Navedene odločbe tudi ni v prejetem upravnem spisu. Iz dejstva, da je tožnica zoper njo vložila tožbo pri Upravnem sodišču je razvidno, da gre za odločbo, ki je v upravnem postopku postala dokončna in zato tudi izvršljiva. Vendar pa okoliščine v zvezi s to odločbo (z dne 23.12.1999) za odločitev v tej zadevi tudi niso relevantne. Iz spisne dokumentacije je namreč nedvoumno razvidno, da se v tem sporu izpodbijani sklep nanaša na izvršbo dokončne odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote A št. ... z dne 08.03.1999, s katero je bilo tožnici odrejeno, da mora v p.ostavljenih rokih (ki so bili vmes še podaljšani) na vodovodnem sistemu B. zagotoviti zdravstveno neoporečno pitno vodo. S spornim prvostopnim sklepom pa je dovoljena izvršba te nedvomno dokončne odločbe. Glede na navedeno je torej ugovor o tem, da je sporen prvostopni sklep preuranjen v vsakem primeru neutemeljen, saj tožnica ne ugovarja ugotovitvi, da je postala odločba, ki se izvršuje (odločba Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote A. št. ... z dne 08.03.1999, s katero je bilo tožnici odrejeno, da mora v postavljenih rokih na vodovodnem sistemu B. zagotoviti zdravstveno neoporečno pitno vodo) dokončna in da je postal dokončen in pravnomočen tudi sklep št. ... z dne 12.05.1999, s katerim je bil rok za izvršitev tožnici podaljšan do 01.09.1999. Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.list RS 50/97, 65/97, 70/00- ZUS).