Jedro

Razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. To je lahko subjektivni razlog osebne narave, njegova ugotovitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, pa tudi ugotovitev, da tožba ni dopustna.

Trditev tožnikov, da je bilo vročanje tožbe v odgovor nepotrebno, na odločitev o stroških ne more vplivati. ZPP namreč položaja, ko stroški nastanejo (ali so višji) zaradi morebiti napačnega ravnanja sodišča, ne ureja. To posledično pomeni, da tako ravnanje v stroškovnem pogledu vedno bremeni eno ali drugo stranko. Imata pa stranki ob ustrezni izkazanosti predpisanih predpostavk, možnost naknadno uveljavljati odškodninski zahtevek zoper državo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek in tožnikoma naložilo, da toženki povrneta 122,40 EUR stroškov postopka.

2. Zoper odločitev o stroških vlagata pritožbo tožnika. Navajata, da sta vložila tožbo brez potrdila neuspelem poskusu rešitve spora v smislu 4. odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv). Sodišče zato tožbe ne bi smelo vročati toženki. Ker je stroške povzročilo sodišče, jih ne bi smelo naložiti v plačilo tožnikoma.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnika sta 4. 12. 2020 vložila tožbo. 15. 2. 2021 sta jo s pisno izjavo umaknila. Umaknila sta jo po tem, ko sta prejela odgovor na tožbo, v katerem ju je toženka opozorila na procesno predpostavko po četrtem odstavku 27. člena ZDOdv in po tem, ko ju je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da predložita potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) položaj, ko pride do umika tožbe, ureja v 158. členu. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Povzeta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. To je lahko subjektivni razlog osebne narave, njegova ugotovitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, pa tudi ugotovitev, da tožba ni dopustna.1

7. V konkretnem primeru je za odločitev o stroških postopka torej bistveno, da je prišlo do umika tožbe in da do njenega umika ni prišlo zato, ker bi toženka izpolnila zahtevek. Trditev tožnikov, da je bilo vročanje tožbe v odgovor nepotrebno, na odločitev o stroških ne more vplivati. ZPP namreč položaja, ko stroški nastanejo (ali so višji) zaradi morebiti napačnega ravnanja sodišča, ne ureja. To pa posledično pomeni, da tako ravnanje v stroškovnem pogledu vedno bremeni eno ali drugo stranko. Imata pa stranki, ob ustrezni izkazanosti predpisanih predpostavk, seveda možnost naknadno uveljavljati odškodninski zahtevek zoper državo (26. člen Ustave RS).

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, stran 46.