Jedro

Obravnavani znak "MCL Medicinski Center Ljubljana" je glede na blago in storitve, za katere želi pridobiti zaščito, opisovalen, saj kaže na vrsto, značilnosti oziroma lastnosti zadevnega blaga in storitev ter na lokacijo njihovega izvajanja oziroma opravljanja, zato nima razlikovalnega učinka.

V obravnavanem primeru je namen besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in zaporedja črk "MCL" v tem, da drug drugega razložita in poudarita medsebojno zvezo. Zaporedje treh velikih tiskanih črk "MCL" v tem primeru (le) poenostavlja uporabo nadaljnje besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in omogoča njeno lažje pomnjenje, s tem pa utrjuje zaznavo te besedne zveze s strani relevantne javnosti.

Zaporedje črk "MCL" daje vtis oziroma občutek, da gre zgolj za okrajšavo besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", ki ji sledi, kar povprečni potrošnik takoj in brez težav dojame, s tem pa tudi pomen zadevnega znaka, pri čemer po oceni sodišča že izkustveno gledano ni potreben poseben intelektualni napor ali kakršnakoli posebna interpretacija. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedno zvezo "Medicinski Center Ljubljana" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "MCL", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o vrsti oziroma značilnostih blaga in storitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prijavo znamke "MCL Medicinski Center Ljubljana" št. ... z dne 6. 10. 2017 in odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je 6. 10. 2017 prejela zahtevo za registracijo znamke za besedni znak "MCL Medicinski Center Ljubljana", za blago in storitve, razvrščene v razrede 16, 35, 36, 41 in 44 po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju NK). Prijavljeni znak je besedni, z običajnimi znaki, brez dodatnih grafičnih oziroma figurativnih elementov. Sestavljen je iz besed MCL (črkovna besedna zveza, ki sama po sebi nima pomena, prepoznavna postane v kombinaciji z drugimi elementi znaka), medicinski (nanašajoč se na medicino), center (kraj oziroma prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče) in Ljubljana (ime mesta, prestolnica Slovenije). Relevantno javnost predstavlja zelo širok krog javnosti, stopnja pozornosti relevantnega potrošnika pa je povprečna. Toženka je presodila, da bo javnost pomen besedila "MCL Medicinski Center Ljubljana" nedvomno takoj prepoznala in razumela kot vrsto objekta (medicinski center je splošen pojem, ki se lahko nanaša na katerokoli medicinsko inštitucijo), posredno s tem vsega blaga in storitev, ki so s tem pojmom povezane, in ime slovenske prestolnice (Ljubljana). Besedilo "Medicinski Center Ljubljana" označuje le medicinsko institucijo v Ljubljani. Tudi črkovna zveza "MCL" nima razlikovalnega značaja, ker predstavlja le kratico oziroma začetne črke besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", oziroma jo to besedilo pojasnjuje. Spornega besedila povprečni potrošnik ne bo doživljal kot znamko in na podlagi prijavljenega znaka tudi ne bo mogel določiti izvora blaga oziroma storitev, kar pomeni, da prijavljeni znak ne more opravljati temeljne funkcije znamke in je zato za prijavljene storitve v celoti brez razlikovalnega učinka. Namen besedne zveze in zaporedja črk "MCL" je, da drug drugega razložita in poudarita medsebojno povezavo. Zaporedje črk je oblikovano tako, da poenostavlja uporabo besedne zveze, omogoča njeno lažje pomnjenje in utrjuje zaznavo te besedne zveze s strani javnosti. Črkovni sklop "MCL" prijavljenemu znaku ne daje posebne razlikovalnosti, s katero bi bila opisnost celotnega znaka zmanjšana. Opisno besedilo "MCL Medicinski Center Ljubljana" bi povprečni potrošnik povezal s prvim delom "MCL", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o točno določeni vrsti, namenu ali značilnostih blaga in storitev. Zato je toženka odločila, da se prijavljenega znaka iz razlogov po točkah b) in c) prvega odstavka 43. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) ne sme registrirati kot znamke.

2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je toženka napačno ugotovila, da naj bi javnost pomen spornega znaka prepoznala in razumela kot vrsto objekta in ime slovenske prestolnice. Analiza toženke je napačna, ker ni podprta z argumenti, je pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti. Pavšalno sklepanje, da bo povprečni potrošnik črkovno zvezo "MCL" dojemal kot kratico besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", ne zdrži presoje. Črkovne zveze "MCL" potrošnik ne bo povezal z navedeno besedno zvezo, ampak jo bo dojemal kot razlikovalni znak. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in dovoli registracijo prijavljenega znaka oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponoven postopka, v vsakem primeru pa toženki naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah, ki jih v bistvenem ponavlja z dodatnimi argumenti.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sporna zavrnitev prijave znamke "MCL Medicinski Center Ljubljana" iz razlogov po točkah b) in c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1, po katerih se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka oziroma ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev.

7. Sodišče se strinja s presojo toženke, da je obravnavani znak "MCL Medicinski Center Ljubljana" glede na blago in storitve, za katere želi pridobiti zaščito, opisovalen, saj kaže na vrsto, značilnosti oziroma lastnosti zadevnega blaga in storitev ter na lokacijo njihovega izvajanja oziroma opravljanja, zato nima razlikovalnega učinka, ter se v zvezi s tem v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. Tudi po oceni sodišča sporni znak sestavljajo običajne besede, ki s stališča povprečnega potrošnika zadevnega blaga in storitev (ne)posredno dajejo (zgolj) informacije o lastnostih, vrsti, namenu oziroma značilnostih prijavljenega blaga in storitev. Toženka je pravilno opravila presojo glede na relevantnega potrošnika in opisnost znaka pravilno ocenjevala glede na prijavljeno blago in storitve. Potrošniki bi namreč sporni znak že izkustveno gledano dojemali predvsem kot informativni izraz, ki kaže na vrsto oziroma namen storitev ter vrsto objekta in kraj oziroma lokacijo opravljanja storitev. Tako sporočilo je po oceni sodišča nedvoumno in očitno ter ne zahteva kakršnegakoli posebnega napora, da bi potrošnik razumel njegov pomen, za določitev njegovega pomena pa tudi ni potrebna nobena posebna analiza.

9. Sodišče prav tako soglaša z oceno toženke, da v obravnavni zadevi prijavljeni znak tudi nima razlikovalnega učinka, in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Ker je sporni znak, kot obrazloženo, opisen glede na vrsto, namen in druge značilnosti blaga oziroma storitev, že iz tega razloga obenem ne more opravljati funkcije razlikovanja.

10. Tožbeni ugovor, da naj bi imel sklop črk "MCL", zapisan pred besedami "Medicinski Center Ljubljana", razlikovalni značaj, ter da se toženka do tega naj ne bi opredelila, ni utemeljen. Toženka se je namreč, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, opredelila do elementa "MCL" in pravilno presodila, da prijavljenemu znaku ne daje posebne razlikovalnosti, njeni razlogi o tem pa so logični in prepričljivi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

11. Sodišče se strinja s presojo toženke, da glede na okoliščine konkretnega primera, tri velike tiskane črke "MCL" predstavljajo le začetne črke besed, ki sestavljajo v znaku nadaljnjo besedno zvezo "Medicinski Center Ljubljana", in ki delujejo le v smislu okrajšave te besedne zveze ter so z njo povezane. V tem primeru namreč že izkustveno drži, da bi povprečni potrošnik upoštevne javnosti prvi sklop črk "MCL" povezal z nadaljnjo besedno zvezo, ki ji sledi ("Medicinski Center Ljubljana"), in da ta besedna zveza dejansko pojasnjuje črkovni sklop "MCL". Tudi po presoji sodišča je namreč v obravnavanem primeru namen besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in zaporedja črk "MCL" v tem, da drug drugega razložita in poudarita medsebojno zvezo. Zaporedje treh velikih tiskanih črk "MCL" namreč v tem primeru (le) poenostavlja uporabo nadaljnje besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in omogoča njeno lažje pomnjenje, s tem pa utrjuje zaznavo te besedne zveze s strani relevantne javnosti.1

12. Pri povprečnem potrošniku relevantne javnosti daje zaporedje črk "MCL" vtis oziroma občutek, da gre zgolj za okrajšavo besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", ki ji sledi, kar povprečni potrošnik takoj in brez težav dojame, s tem pa tudi pomen zadevnega znaka, pri čemer po oceni sodišča že izkustveno gledano ni potreben poseben intelektualni napor ali kakršnakoli posebna interpretacija. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedno zvezo "Medicinski Center Ljubljana" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "MCL", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o vrsti oziroma značilnostih blaga in storitev. Zgolj to, da se sestavi zaporedje prvih črk besedne zveze v znaku, in da to zaporedje črk dejansko predstavlja okrajšavo nadaljnje besedne zveze, brez kakršnekoli druge neobičajne spremembe, ob upoštevanju celostnega vtisa spornega znaka, v obravnavanem primeru po presoji sodišča ne more spremeniti opisne in nerazlikovalne narave prijavljenega znaka kot celote. Zato črkovni sklop "MCL" prijavljenemu znaku tudi po oceni sodišča ne daje posebne in zahtevane razlikovalnosti, da bi bilo mogoče prijavljeni znak zavarovati z znamko. Sodišče poudarja, da je lahko zaporedje črk, ki sicer samo po sebi ni opisno, opisno prav zaradi kombinacije opisne besedne zveze znotraj prijavljenega znaka, in kot okrajšava katere navedeno zaporedje črk upoštevna javnost dojema. Za tak primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaporedje črk kot element znaka je namreč sestavljeno iz začetnih črk vseh besed te besedne zveze, ki ji v znaku sledi.2

13. Sodišče dodaja, da je treba upoštevati ne le posamezne sestavine prijavljenega znaka, temveč tudi splošni vtis, ki ga znak kot celota naredi na povprečnega potrošnika. Prijavljeni znak tudi ni nenavaden, presenetljiv oziroma nerazumljiv ali paradoksen, temveč je pomen izraza kot celote resnično preprost in takoj razumljiv povprečnemu potrošniku, ki je razumno obveščen, pozoren in preudaren. Potrošnik tudi ne bi analiziral in se posebej poglabljal v sporni znak, temveč bi zgolj zaznal njegovo očitno informativno sporočilo. Poleg tega je sporni znak sestavljen iz več besed, zapisanih z navadnimi črkami, brez posebne grafične oblike ali drugih figurativnih oziroma distinktivnih elementov, zato mu tudi po oceni sodišča v tem primeru ni mogoče pripisati razlikovalnosti.

14. Tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom glede bistvene kršitve določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, saj - kot obrazloženo v nadaljevanju - ni niti verjetnosti, da bi predlagani dokazi lahko vplivali na drugačno odločitev v zadevi. Predloženi dokazi (del smernic EUIPO, izpis zadetkov spletnega brskalnika ... za geslo "MCL", vpogled na spletno stran ..., kopije izpiskov za kratice MCL, MC, KC in besedo Ljubljana) so namreč za presojo v tem primeru, glede na zgornjo obrazložitev, pravno nerelevantni. Smernice EUIPO niso zavezujoč pravni akt, poleg tega pa tožnik spregleda, da ravno iz priloženega dela teh smernic, na katerega se sklicuje, med drugim izhaja, da znaki, sestavljeni iz neopisnih okrajšav, ki so postavljeni pred opisno besedno zvezo ali za njo, štejejo kot opisni, če jih upoštevna javnost zazna kot besedo v kombinaciji s kratico te besedne zveze. Kako naj bi izpis zadetkov spletnega brskalnika za geslo "MCL" dokazoval, da naj ne bi potrošnik po mnenju tožnika črkovne zveze "MCL" prepoznal v smislu krajšave besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", tožnik konkretizirano niti ne pojasni. Tak dokaz je za dokazovanje navedenega dejstva tudi očitno neprimeren. Na presojo v tem primeru namreč ne morejo vplivati zadetki v spletnem brskalniku pod geslom "mcl", saj to ne pove ničesar o tem, kako bodo potrošniki zaznali prijavljeni znak. Razlikovalni učinek znamke se namreč določi na podlagi dejstva, da lahko zadevna javnost to znamko takoj zazna kot označbo trgovskega izvora zadevnih proizvodov oziroma storitev. Enako neprimeren je tudi dokazni predlog z vpogledom na spletno stran ... ter izpisi za določene kratice, saj se s tem dejstva, kako bo relevantna javnost zaznala element v znaku oziroma znak kot celoto, ne da dokazovati. Na tej podlagi se namreč ne more dokazovati, da je prijavljen znak pridobil na svoji razlikovalnosti oziroma neopisnosti, kar pa je bistveno za njegovo registracijo. Ali črkovni sklop morebiti predstavlja (tudi) "uradno" kratico, navedeno v slovarjih, pa ni relevantno za presojo v obravnavani zadevi, kot je sodišče pojasnilo že v prejšnjih točkah obrazložitve te sodbe.

15. Pravno neupoštevno za odločitev v tem primeru je tudi tožnikovo sklicevanje na druge registrirane znamke oziroma postopke in na primere EUIPO, saj gre v vsakem posameznem primeru za določene posebnosti in okoliščine, ki vplivajo na končno presojo o primernosti znaka za registracijo. Zaključkov presoje iz predhodnih zadev ni mogoče poenostavljeno prenašati na predmetno zadevo. Na podlagi samega dejstva predhodno registriranih znamk, na katere se sklicuje tožnik, celo drugačnih, kot je sporni znak, se tudi ne more samo po sebi sklepati na razlikovalnost obravnavanega znaka, ob tem ko je toženka pri presoji glede opisnosti in nerazlikovalnosti spornega znaka logična in prepričljiva. Vsak postopek odločanja o registraciji znaka kot znamke je namreč konkreten in specifičen, posebne okoliščine konkretnega primera pa (lahko) terjajo drugačno postopanje oziroma presojo v primerjavi z drugimi primeri. Poleg tega sodišče pripominja, da ustavno načelo enakega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu (glej na primer odločbo Ustavnega sodišča RS Up-21/93 z dne 4. 4. 1996).

16. Sporni znak torej ne z oblikovne plati (zapis besed v standardni pisavi) ne z vsebinske plati, nima razlikovalnih elementov. Potrošniki pod tem spornim znakom ne morejo domnevati, da slednji napotuje na določen izvor, kar pomeni, da nima razlikovalnega učinka. Sodišče dodaja, da so iz registracije izključene znamke, ki ne omogočajo razlikovanja blaga in storitev oziroma ki potrošniku ne pomagajo razlikovati med blagom enake ali podobne vrste in so sestavljene iz znakov, ki opisujejo vrsto, namen oziroma druge značilnosti blaga, znak pa je v celoti opisen.3 Opisni znaki morajo ostati v prosti rabi oziroma na voljo vsem in ne le tistim subjektom, ki so takšen znak uspeli zavarovati z znamko.4

17. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na navedbe in dokaze, ki jih je podal v upravnem postopku pred toženko, sodišče pripominja, da je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, zato mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1, po katerem mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago tožbe, saj tožnik s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje izpodbijane odločitve. Zato se sodišče tudi ni izrecno opredeljevalo do navedb oziroma dokazil, ki jih tožnik ni izrecno navajal v tožbi.

18. Ker je glede na obrazloženo izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Sodišče je lahko razsodilo že na podlagi trditvene podlage strank, izpodbijane odločitve, spisne dokumentacije in podatkov iz upravnega spisa, zato je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj stranke niso predlagale dokazov, ki bi bili pravno relevantni za odločitev v tej zadevi, kot je sodišče že obrazložilo v 14. in 15. točki obrazložitve te sodbe, saj glede na sprejeto odločitev in razloge zanje v tem primeru niso pomembni, kajti na (drugačno) odločitev sodišča ne bi mogli vplivati.

20. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Glej tudi sodbo Sodišča EU v zadevah C-90/11 in C-91/11 z dne 15. 3. 2012. 2 Glej tudi sodbo Sodišča EU v zadevah C-90/11 in C-91/11 z dne 15. 3. 2012 in prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2003 z dne 7. 6. 2005. 3 Primerjaj na primer sodbo Upravnega sodišča RS I U 1793/2012 z dne 7. 5. 2013. 4 Primerjaj na primer sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 1190/2004 z dne 1. 9. 2005.