Jedro

Drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni 1/ navedlo, kdaj začne teči rok za vložitev tožbe, vložitev katere je v 4. točko izreka naložilo upnici, 2/ niti ni navedlo sankcije za to kršitev. Zato je sklep o začasni odredbi v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil izvršilnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj v tem delu ta sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka kršitev ima za posledico razveljavitev sklepa o začasni odredbi, če je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Vendar pa je to kršitev odpravilo že sodišče prve stopnje z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Iz te obrazložitve je razviden tako rok za vložitev tožbe, kot tudi sankcija za ne vložitev le-te. Iz te obrazložitve povsem nedvoumno izhaja, da rok za pravna dejanja začne teči od vročitve sklepa, ne pa od njegove pravnomočnosti, kot zmotno meni pritožnica. Ker je sklep o začasni odredbi sodišče prve stopnje v zvezi z nujnostjo vložitve tožbe obrazložilo šele v izpodbijanem sklepu, rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči že z vročitvijo začasne odredbe, pač pa šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Upnica je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti dolžnikoma njune stroške pritožbenega postopka v znesku 285,59 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

Začasna odredba

1. Sodišče prve stopnje je 14. 4. 2016 izdalo začasno odredbo. Z njo je dolžnikoma pod pretnjo denarne kazni 5.000,00 EUR vsakemu od njiju, med drugim prepovedalo izpolniti, indosirati, cedirati in predložiti v plačilo katerokoli od šestih menic, ki jih je upnica dala dolžnikoma v zavarovanje obveznosti iz najemne pogodbe z dne 6. 1. 2013 (1. in 2. točka izreka). Odločilo je, da je upnica dolžna v 15-tih dneh sprožiti ustrezno tožbo zoper dolžnika in o vloženi tožbi predložiti sodišču dokazilo o tem (4. točka izreka).

Izpodbijani sklep

2. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo vsa pravna dejanja po predlogu za izdajo zgoraj omenjene začasne odredbe. Svojo odločitev je oprlo na določilo drugega odstavka 277. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 278. člena istega zakona. Ugotovilo je, da upnica v petnajstih dneh ni vložila tožbe, tako kot ji je bilo naročeno v sklepu o začasni odredbi z dne 14.4.2016 ter vloženi tožbi ni obvestila sodišča. Pritožba in odgovor na pritožbo

3. Proti temu sklepu se je upnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. V odgovoru na pritožbo pa sta dolžnika predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi onadva sta zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni 1/ navedlo, kdaj začne teči rok za vložitev tožbe, vložitev katere je v 4. točko izreka naložilo upnici, 2/ niti ni navedlo sankcije za to kršitev. Zato je sklep o začasni odredbi v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil izvršilnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj v tem delu ta sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka kršitev ima za posledico razveljavitev sklepa o začasni odredbi, če je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti (prim. prvi odstavek 354. člena ZPP). Vendar pa je to kršitev odpravilo že sodišče prve stopnje z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Iz te obrazložitve je razviden tako rok za vložitev tožbe, kot tudi za sankcija za ne vložitev le-te. Iz te obrazložitve povsem nedvoumno izhaja, da rok za pravna dejanja začne teči od vročitve sklepa, ne pa od njegove pravnomočnosti, kot zmotno meni pritožnica. Ker je sklep o začasni odredbi sodišče prve stopnje v zvezi z nujnostjo vložitve tožbe obrazložilo šele v izpodbijanem sklepu, rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči že z vročitvijo začasne odredbe, pač pa šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa.

6. Izpodbijani sklep je upnica prejela 14. 7. 2016. Petnajst dnevni rok za vložitev tožbe je tako pretekel v petek 29. julija 2016. Ne dotlej, ne do odločitve o pritožbi pa upnica tožbe ni vložila. Zato s pritožbenim stališčem, ki je v nasprotju ne le z zakonom(1), ampak tudi s sodno prakso(2), ne more uspeti. Le v primeru, če bi upnica v 15 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa vložila tožbo, bi bila utemeljena presoja, da upnica, ki je bila šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa seznanjen s sankcijo, tožbe ni vložil zato, zato ker sankcije ni poznala.

7. Sodišče prve stopnje ni navedlo, kakšno tožbo mora tožbo upnica vložiti, vendar v konkretnem primeru to niti ni bilo potrebno, saj je predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, kakršnega je vložila upnica, praviloma popolnoma istoveten s tožbenim zahtevkom. Sicer pa temu pritožnica niti ne oporeka.

8. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker je zagrešeno absolutno bistveno kršitev določil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, s katerim je bil obremenjen sklep o začasni odredbi, saniralo sodišče prve stopnje samo, pritožbeno sodišče pa drugih uradno upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

9. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Ker sta dolžnika vložila vsebinsko poln odgovor na pritožbo, pritožbeno sodišče stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo šteje kot potrebne stroške. Zato je odločilo, da mora upnica dolžnikoma povrniti njegove stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče v skladu s popolnoma pravilno prijavljenim stroškovnikom odmerilo na 285,59 EUR. Za sestavo odgovora na pritožbo je po 6. točki 27. tarifne številke Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) pritožnikoma priznalo 500 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 229,50 EUR, upoštevajoč 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT (234,09 EUR) in 22 % DDV pa 285,59 EUR. Če teh stroškov upnica dolžnikoma ne bo povrnila v 15 dneh (kot sta predlagala dolžnika) od prejema tega sklepa, jima bo morala plačati od zamude do plačila tudi zakonske zamudne obresti.

Op. št. (1): Po določilu prvega odstavka 278. člena ZIZ sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik v določenem roku ne vloži tožbe in sodišču ne predloži dokazila o vloženi tožbi. Po določilu drugega odstavka 277. člena pa sodišče upniku, ko izda začasno odredbo, določi tudi rok, v katerem je dolžan tožbo vložiti, in o tem obvestiti sodišče ter ga opozoriti na posledice.

Op. št. (2): VSL II Cpg 336/2005 z dne 21. 4. 2005.