Jedro

Prošnja za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Tožena stranka je tožnico pozvala na dopolnitev nepopolnih prošenj. Pozive je tožnica prejela in toženi stranki poslala dopise, ki pa jih ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Iz predmetnih prošenj tožnice je mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kljub pozivom k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP. Tako je tožena stranka povsem pravilno in zakonito s sklepom vloge tožnice za dodelitev BPP o predmetni zadevi zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP) je z izpodbijano odločbo pod točko 1 izreka združil zadeve, ki se pred Upravnim sodiščem v Ljubljani vodijo pod št. Bpp 36/2012, Bpp 37/2012, Bpp 43/2012 in Bpp 50/2012 in jih združilo v skupno obravnavo, ter se zadeva naprej vodi pod št. Bpp 36/2012. V točki 2 izreka izpodbijane odločbe so bile prošnje tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s pritožbami zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 946/2011-16 z dne 24. 1. 2012, sklep Upravnega sodišča št. I U 1541/2011-12 z dne 31. 1. 2012, sodbo Upravnega sodišča št. I U 2268/2011-6 z dne 1. 2. 2012, sodbo Upravnega sodišča št. I U 82/2012-5 z dne 20. 2. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zavržene.

V obrazložitvi nadalje tožena stranka navaja, da je v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določeno, da se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, če ni vložena na predpisanem obrazcu, pa morata biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enako vsebini predpisanega obrazca. Tretji odstavek 32. člena ZBPP določa obvezne podatke, ki jih mora prošnja vsebovati. Premoženjsko stanje prosilca in njegovin družinskih članov se v postopku dodelitve BPP ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Obrazec prošnje za dodelitev BPP je na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZBPP predpisan s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Uradni list RS, št. 105/08, v nadaljevanju Pravilnik). Če ZBPP ne določa drugače, pristopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pristojni organ od vložnika zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in določi vložniku rok, v katerem mora vlogo popraviti (prvi odstavek 67. člena ZUP). Če vložnik v postavljenem roku tega ne stori, organ s sklepom vlogo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP). V konkretnem primeru zadevne prošnje niso bile vložene na predpisanem obrazcu, njihova vsebina pa je bila nepopolna, saj je bilo iz vlog prosilke mogoče razbrati le podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljene BPP, ni pa prosilka navedla ostalih zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Tožena stranka ji je poslala pozive in jo podučila, kako naj vloge dopolni, da bodo primerne za obravnavo. Opozorjena je bila tudi na pravne posledice, če v postavljenem 8-dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti vlog. Vsi štirje pozivi so bili prosilki vročeni v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Prosilka se je na vse pozive odzvala z enakimi dopisi, v katerih je navedla, da je namen določbe 12. člena ZBPP to, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema niti socialne pomoči, ne ugotavlja. V obravnavanem primeru naj bi šlo za postopek odločanja o dodelitvi BPP, za katero je zaprosila iz razloga brezposelnosti, kar pomeni, da se njeno premoženjsko stanje ne ugotavlja. Tožena stranka pojasnjuje, da je sklicevanje na 12. člen ZBPP brezpredmetno, saj navedene določbe ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga prosilka, to je da zaradi njene brezposelnosti ni potrebno ugotavljati njenega finančnega položaja. V skladu z drugim odstavkom 12. člena se finančni položaj prosilcev v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Ker pa tožnica po lastni izjavi denarne socialne pomoči ne prejema, je organ za BPP v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP dolžan ugotavljati finančni položaj prosilke. Tožena stranka ugotavlja, da se je tožnica na vse pozive k dopolnitvi vlog za dodelitev BPP odzvala tako, da je navedla, da je brezposelna in da ne prejema denarne socialne pomoči. Navedla pa ni prav nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Prošnje so tako ostale nepopolne in neprimerne za nadaljnje obravnavanje. Pri tem je treba povedati, da pristojni organ za BPP v zvezi z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca potrebne podatke iz uradnih evidenc sicer pridobi po uradni dolžnosti, vendar pa je po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje tega stanja šele pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podana pisna izjava prosilca o premoženjskem stanju. Da je takšna izjava s predpisano vsebino obvezen sestavni del prošnje za dodelitev BPP, pa poleg že citiranih določb ZBPP kaže tudi določba petega odstavka 20. člena tega zakona, po kateri v primeru, če prosilec v zadevni izjavi navaja neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Brez jasne, nedvoumne in popolno podane predpisane pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju pa seveda ni mogoče ugotavljati, ali je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke. V skladu z navedenim je tožena stranka prošnje tožnice zavrgla.

Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in zadeva ni upravna zadeva, saj le-ta ni predmet upravnega spora, zato gre v danem primeru za odločanje sodišča, ki ni pristojno za odločanje o BPP na podlagi zakona, kar predstavlja nepravilno in nezakonito odločanje. Tožnica navaja vsebino določbe 1. člena ZUP ter petega odstavka 17. člena ZUS-1. Meni, da izpodbijani sklep nima podlage v zakonih, na katere se sodišče sklicuje ter predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi kot nepravilen, nezakonit in ničen. O dodelitvi BPP, ki je stvar proračunskih sredstev, ni mogoče odločati v upravnem postopku. Navaja, da določba prvega odstavka 20. člena ZBPP, ki jo organ lahko preveri po uradni dolžnosti, ni pravna podlaga za ugotavljanje odgovornosti prosilca. Opozarja, da je sodnica, ki je z odločitvijo, da je izjava predlagateljice v delu, ki se nanaša na dohodke in prejemke tožnice s strani delodajalca, neresnična, primerna za ugotavljanje kazenske odgovornosti. Opozarja na kršitve členov Ustave, in sicer 87., 120., 125. in 25. člena.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja v skladu z določbo 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin spisa nesporno izhaja, da predmetna prošnja tožnice za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Iz spisov nadalje izhaja, da je tožena stranka tožnico pozvala na dopolnitev nepopolnih prošenj. Pozive je tožnica prejela in toženi stranki poslala dopise, ki pa jih ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Premoženjsko stanje prosilke za BPP in njenih družinskih članov se, kot je tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka, v postopku ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilke o njenem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Izjavo je prosilka dolžna podati pod kazensko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Obrazec prošnje je predpisan na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZBPP s Pravilnikom. Iz predmetnih prošenj tožnice je tudi po presoji sodišča mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kot je tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka, je po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilke šele pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov podana pisna izjava prosilke o premoženjskem stanju. Ker so bile tožničine prošnje nepopolne, jo je tožena stranka pravilno pozivala, da odpravi pomanjkljivosti in ji določila rok za odpravo le-teh. Kljub pozivom k dopolnitvi, tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisana s Pravilnikom. Tako je tožena stranka povsem pravilno in zakonito s sklepom vloge tožnice za dodelitev BPP o predmetni zadevi zavrgla na podlagi določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 32. člena ZBPP in drugega odstavka 67. člena ZUP v povezavi z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP.

Po presoji sodišča so ostale tudi navedbe glede kršitve Ustave RS neizkazane in pravno neutemeljene, sodišče pa tudi ni našlo razlogov za ničnost izpodbijane odločbe, ki jo pavšalno zatrjuje tožeča stranka. Ostale tožbene navedbe sodišče zavrača kot pavšalne in neobrazložene.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 o zadevi odločalo brez glavne obravnave.