Jedro

Pritožba ni utemeljena, ker tožena stranka ni navedla odločb Vrhovnega sodišča, s katerimi bi utemeljila pritožbene navedbe o tem, da zavzeta stališča v sodbi sodišča druge stopnje odstopajo od sodne prakse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožnici iz naslova razlike plače za čas od 1. 7. 2003 do 1. 11. 2005 izplača 3.615,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečno zapadlih zneskov. Presodilo je, da je bila tožnica, ne glede na podpisano pogodbo o zaposlitvi, upravičena do enake plače, kot so jo za enako delo prejemale njene sodelavke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje tožena stranka in navaja, da je sodišče odločilo v nasprotju z do sedaj veljavno sodno prakso, ko je presodilo, da je tožena stranka dolžna izplačevati plačo v nasprotju s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala zakonske določbe in določbe kolektivnih pogodb o najnižjih mejah plače. Zaradi pomena takega odstopa od pogodbe o zaposlitvi bi moralo o tem odločiti Vrhovno sodišče. Sicer pa bi moralo sodišče najprej odločati o zakonitosti pogodbe o zaposlitvi glede opredelitve tožničine plače. To pomeni, da bi morala tožnica pred vložitvijo tožbe uveljavljati odpravo zatrjevane kršitve pri toženi stranki.

4. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, vloži pritožbo le iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Vrhovno sodišče je že večkrat ugotovilo, da mora stranka ob sklicevanju na odstop od sodne prakse navesti konkretne določbe Vrhovnega sodišča ali sodišča druge stopnje, na podlagi katerih utemeljuje svoje trditve (1). Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačno sodno prakso zato ne more biti utemeljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije.

8. Ker tožena stranka ni navedla odločb Vrhovnega sodišča, s katerimi bi utemeljila svoje pritožbene navedbe, da zavzeta stališča v sodbi sodišča druge stopnje odstopajo od sodne prakse, pritožba ni utemeljena.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej sklep VIII Pri 1/2006 z dne 14. 2. 2006, VIII Pri 17/2006 z dne 20. 6. 2006 in sklep VIII Pri 79/2007 z dne 4. 12. 2007.