Jedro

Stopnišče na javnem kopališču, kjer je mokrota tal običajna, obloženo s protizdrsnimi keramičnimi ploščicami in opremljeno z držali za roke ob stenah in po sredini, ni nevarna stvar.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožena stranka v celoti odgovorna tožeči stranki za škodo, ki jo je ta utrpela dne 18.7.1995 (v T. je padla po stopnicah, ki vodijo mimo otroškega bazena proti garderobam). Pritožbo tožene stranke, pri kateri so T. imele zavarovano svojo odgovornost, je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sprejelo je stališče, po katerem so mokre in spolzke, s keramiko obložene stopnice v javnem kopališču, nevarna stvar.

Tožena stranka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in s predlogom na spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa na razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da bi tožena stranka odgovarjala objektivno po določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Stopnice so bile obložene s protizdrsnimi ploščicami in dodatno premazane s protizdrsnim premazom, opremljene pa so bile z ustreznimi držali na steni in po sredini stopnišča. Podana pa tudi ni krivdna odgovornost upravljalca kopališča. Ta je storil vse, da bi bila uporaba stopnic varna. Vzroki padcev na stopnicah na javnih kopališčih so predvsem in v glavnem v nepazljivosti in nezadostni pozornosti uporabnikov kopališča, v tem primeru tožeče stranke same. Vzrok za nezgodo je potrebno iskati v tožničinem obuvalu ali pa v načinu njene hoje. Tehnično je nemogoče, da bi na stopnice pritekla voda iz otroškega bazena. Nižji sodišči nista v zadostni meri ovrednotili ravnanja same tožnice in s tem njene izključne odgovornosti, ali vsaj njenega soprispevka k nastali škodi. Sicer pa tožnica ni trdila, da bi padla zaradi nepravilno zgrajenih stopnic.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija je utemeljena.

Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje naj bi mokra in spolzka keramična tla, v kombinaciji s hojo po stopnicah, predstavljala nevarno stvar (drugi odstavek 154. člena ZOR). Tožnica je padla, ko je uporabila tako podlago na stopnišču, zaradi česar naj bi zavarovanec tožene stranke kot imetnik odgovarjal za povzročeno škodo ne glede na krivdo. Vendar pa take pravne razlage ni mogoče sprejeti. Ugotovljeno je namreč, da ima stopnišče normalen nagib, zaradi lokacije na javnem kopališču, kjer je mokrota tal običajna, je obloženo s protizdrsnimi keramičnimi ploščicami, ki so celo ustrezno protizdrsno premazane, poleg tega pa je zaščiteno ob straneh in po sredini z držalom za roke. To že pojmovno ni nevarna stvar, zaradi česar na pravni razlagi določb drugega odstavka 154. člena in 173. člena ZOR ni mogoče graditi odgovornosti imetnika javnega kopališča in s tem tožene stranke za tožnici nastalo škodo.

Navedeno napačno pravno izhodišče, ki je podrobno razloženo v sodbi sodišča prve stopnje, je povzročilo hiter zaključek dokaznega postopka v točki, ki jo sodba sodišča prve stopnje nakazuje, sodba sodišča druge stopnje pa se z njo več ukvarja. Gre za vprašanje, ali morebiti tožena stranka zaradi ravnanja ali opustitev svojega zavarovanca odgovarja tožnici za nastalo škodo po določbi prvega odstavka 154. člena ZOR krivdno: z elementi splošnega civilnega delikta in po načelu subjektivne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost ugotavljalo podrejeno le v povezavi z domnevno napako v izgradnji stopnic (kar je v reviziji grajano z razlago, da te postavke domnevne krivdne odgovornosti tožbena trditvena podlaga ne vsebuje in se nanjo niti tožnica sama ne sklicuje), sodišče druge stopnje pa se je v enakem okviru opredeljevalo na podlagi instituta večje skrbnosti po pravilih stroke (drugi odstavek 18. člena ZOR). Vendar pa je postopek dokazovanja krivdne odgovornosti stvar sodišča prve stopnje.

Zavarovanec tožene stranke se v okviru svoje poslovne dejavnosti ukvarja z nudenjem kopaliških storitev na javnem kopališču. Dolžan je ravnati s povečano skrbnostjo, saj mora računati z nevarnostjo zdrsov zaradi mokre podlage, posebej na stopnicah. Vendar pa morajo biti za njegovo krivdno odgovornost ugotovljene okoliščine, ki ga obremenjujejo s stališča pomanjkanja ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti. Sodišče druge stopnje je navedlo nekaj opustitev, ki bi jih bilo mogoče pripisati zavarovancu tožene stranke (tako s stališča drugega odstavka 18. člena ZOR kot s stališča določb Pravilnika o varstvu v urejenih kopališčih), vendar pa zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja na prvi stopnji teh opustitev ni mogoče konkretizirati. Če je voda na stopnišču posledica kopanja v bližnjem otroškem bazenu, od koder ta priteka v veliki količini, se postavlja poleg vprašanja, ali je bilo poskrbljeno za pogostejše čiščenje, tudi dilema, ali je lokacija stopnišča v morebitni preveliki bližini bazena varna in v skladu s predpisi.

Ugotavljanje morebitne krivdne odgovornosti zavarovanca tožene stranke pa bo terjalo tudi presojo, ali je tožnica v celoti ravnala tako, da je poskrbela za svojo varnost. To vprašanje zastavlja revizija s konkretno trditvijo, da je tožnica bila neustrezno obuta in "da se je neprimerno gibala glede na spolzka tla". V ponovljenem postopku (revizijsko sodišče je na podlagi določbe drugega odstavka 380. člena ZPP zaradi zmotne uporabe materialnega prava razveljavilo sodbi nižjih sodišč in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje) bo torej treba posvetiti pozornost vsem okoliščinam, ki so privedle do situacije, ki je imela za posledico tožničin padec in nastanek škode (določbe členov prvega odstavka 154, 158, prvega odstavka 192 in 205 ZOR).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.