Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izvedene dokaze in zato ni utemeljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 35.550,00 SIT, v 8-ih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 560.415,80 SIT s pripadki in je zato rezveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97-10362 z dne 1.9.1997 in tožeči stranki naložilo, da mora plačati toženi stranki 67.349,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo in navaja, da jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena pooblaščencu tožene stranke, ki je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav tožeča stranka v pritožbi navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, pa je obrazložila le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le glede tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Teh sodišče prve stopnje ni zagrešilo.

Neutemeljen pa je tudi pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno. Sodišče druge stopnje se z njimi v celoti strinja. Glede na pritožbene trditve pa dodaja: Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obstojala naročilnica za mesec oktober 95. Tožbenega zahtevka za plačilo storitev za ta mesec sodišče ni zavrnilo zato, ker ne bi obstojala naročilnica, pač pa zato, ker je na podlagi pravilne in natančne ocene vseh izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni dokazano, da so kopije, ki so navedene v knjigah izdanih fotokopij za ta mesec dejansko naročene in prevzete s strani tožene stranke. Pritožnica zato neutemeljeno zatrjuje, da izpovedi priče in direktorja tožene stranke kažejo drugače. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi upoštevalo izjavo direktorja tožene stranke, da je potrdil prevzem dvajsetih kopij formata A4 z dne 5.12.1995, vendar je v nadaljevanju sodbe tudi jasno in pravilno obrazložilo, zakaj vsaj delno zahtevku ni ugodilo. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v tem delu pravilna. Sodišče prve stopnje torej ni niti zmotno, niti nepopolno ocenilo izvedenih dokazov, zato tudi dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke po 353. členu ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je toženi stranki od priglašenih stroškov priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo in nagrado za končno obvestilo toženi stranki ter sodno takso za odgovor na pritožbo. Ni pa ji priznalo nagrade za posvet s stranko in pregled listin, ker sta ti dve postavki vsebovani v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo (glej 33. tarifno številko Odvetniške tarife).