Jedro

V tako imenovanih oficioznih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Navedena določba zato kot specialna določa izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek ter napotilo na pravdo R. B., da v roku 30. dni zoper J.B., L. G., T. B. in A.Č. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne sodi celoten solastninski delež do ½ zapustnika na nepremičnini parc. št. 444/9 k.o. X. 2. Zoper sklep je po pooblaščencu vložila pritožbo T.B. iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da predmetni zapuščinski postopek traja že skoraj 10 let, saj je bilo dedovanje po zapustniku uvedeno 13. 12. 2003, dedinja R. B. pa je izločitveni zahtevek uveljavljala šele na zadnji zapuščinski obravnavi, ko bi sodišče moralo že izdati sklep o dedovanju. Tako ravnanje dedinje R. B. pomeni zlorabo procesnih pravic, saj morajo stranke tudi v zapuščinskem postopku pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po zakonu v smislu 9. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju. Tudi sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, v smislu prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju. Pritožba meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da v zapuščinskem postopku ne veljajo določbe 286.a in 286.b člena ZPP, katerih uporaba je namenjena tudi temu, da se prepreči zloraba procesnih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako imenovanih oficioznih postopkih ni prekluzije navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Navedena določba zato kot specialna določa izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP (glej odločbi VSK I Cp 323/2004 in VSC Cp 959/2009).

5. V konkretnem primeru je sporen obseg zapuščine (vdova po zapustniku R. B. je zatrjevala, da spada nepremičnina parc.št. 44/9 k.o. X v skupno premoženje), zato je prvo sodišče pravilno v skladu s prvim odstavkom 212. člena ZD prekinilo zapuščinsko obravnavo ter na pot pravde napotilo R. B., katere pravico je štelo za manj verjetno.

6. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP.