Jedro

Ker je v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP določeno, da sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, tega roka ni mogoče podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o prodaji nepremičnin v lasti stečajnega dolžnika do 1/2 odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene ter da se prodaja premoženje v paketu (skupaj z nepremičnim premoženjem dolžnice A. A., nad katero teče postopek osebnega stečaja St 00/2020 in je solastnik do 1/2 istih nepremičnin, ki skupaj z nepremičninami stečajnega dolžnika sestavljajo zaščiteno kmetijo na naslovu B. Nadalje je sklenilo, da se izklicna cena za nepremičnine stečajnega dolžnika določi v višini 124.000 EUR, varščina pa v višini 12.400 EUR. Dolžniku, ki biva v stanovanjski hiši na tem naslovu je naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa o prodaji izprazni stanovanjsko hišo in vse objekte na tem naslovu in jih izroči upravitelju.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. V pritožbi navaja, da mu cenitveno poročilo ni bilo vročeno, zato s cenitvijo ni seznanjen. Nadalje v zvezi z rokom za izselitev meni, da gre za nesorazmeren ukrep, s katerim mu je kršena pravica do doma. Izpraznjena nepremičnina bi propadala, s tem pa bi se ji znižala vrednost. S stečajnim upraviteljem bi se lahko dogovorili za ustrezno najemno pogodbo za simbolično najemnino. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati vse okoliščine primera, da se doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika ter stečajnemu dolžniku, ob smiselni uporabi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), podaljšati rok iz 395. člena ZFPPIPP. Predlaga, da mu sodišče določi vsaj dvanajstmesečni rok za izpraznitev nepremičnine, ki naj teče od sklepa o prodaji tega premoženja. Nazadnje navaja, da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj naj bi bila predlagana skupna prodaja solastnega premoženja najboljša za unovčenje stečajne mase.

3. Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril. Meni, da je pritožba neutemeljena. Pojasnjuje, da ga dolžnik nikoli ni pozval, da mu posreduje cenitev, sicer pa bi si jo lahko vpogledal v spisu. Pojasnjuje, da mora zaradi uspešne prodaje pridobiti izvršilni naslov za deložacijo dolžnikov in družinskih članov, za primer, če ne bodo hoteli prostovoljno oditi. Ali se bosta morala upravitelja poslužiti deložacije pa je odvisno od sodelovanja dolžnikov. Upravitelj ne izključuje možnosti oddaje nepremičnine v najem do njene prodaje. Sicer pa se je predmetni postopek začel aprila 2018, torej dolžnik že tri leta in pol ve, da se bo moral izseliti in da se bo nepremično premoženje prodalo zaradi poplačila upnikov. Nadalje navaja, da znašajo do sedaj priznane terjatve upnikov cca 333.000,00 EUR. Glede na vse navedeno meni, da so neutemeljene dolžnikove navedbe, da gre za nesorazmeren ukrep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V stečajnem postopku mora oceno vrednosti premoženja izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno (drugi odstavek 327. ZFPIPP). V konkretnem primeru je cenitveno poročilo za navedeno nepremično premoženje dne 18. 12. 2020 izdelal pooblaščeni cenilec nepremičnin C. C. Na cenitveno poročilo v spisu se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nahaja pa se kot priloga predloga z prodajo pri procesnem dejanju (PD) 258. 6. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka dokaže svojo istovetnost (četrti odstavek 150. člena ZPP, ki se v stečaju smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP). Tako določa tudi Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS, 13-250/2021; nadalje: Pravilnik), da lahko profesionalni uporabniki (odvetniki), opravljajo pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS –postopku, v katerem zastopajo stranke. Enako pa velja tudi za fizične osebe v eINS – postopku, ki imajo položaj stranke (drugi in tretji odstavek 4. člena Pravilnika). Stečajni dolžnik je imel zato možnost, da bi cenitveno poročilo vpogledal. Neutemeljen je tako pritožbeni očitek dolžnika sodišču, da s cenitvijo ni bil seznanjen, saj bi se z njo lahko seznanil. Po presoji pritožbenega sodišča zato dolžniku pravica do izjave ni bila kršena.

7, Pritožbeni očitek dolžnika, da mu cenitveno poročilo (dolžnik napačno navaja, da gre za sklep) ni bilo vročeno, pa je prav tako neutemeljen, saj ZFPPIPP ne določa, da bi se le-to vročalo strankam postopka. Neposredna uporaba procesnih inštitutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju), bi ohromila uresničitev sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti.1 S cenitvijo dolžnikovega premoženja se imajo namreč interes seznaniti vsi dolžnikovi upniki, ne le dolžnik. Pri upnikih stečajnega dolžnika pa gre za večje in nedoločeno število oseb, ki pri osebnem stečaju sodišču niti niso znane. Pravilo, po katerem bi bilo potrebno cenitveno poročilo vročiti strankam postopka, bi zato onemogočilo uresničitev namena stečajnega postopka. Dolžnik tako tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da mu cenitveno poročilo ni bilo vročeno.

8. Z izpodbijanim sklepom je sodišče naložilo stečajnemu dolžniku, da v roku treh mesecev po prejemu sklepa o prodaji izprazni stanovanjsko hišo in vse objekte na naslovu B. in jih izroči upravitelju. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je trimesečni rok za izselitev zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati.2 ZIZ se lahko smiselno uporablja v stečajnih postopkih le glede tistih vprašanj, ki jih ZFPPIPP izrecno ne ureja. Konkretne procesne situacije pa ni mogoče opredeliti kot pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z uporabo analogije legis (t.i. zakonska ali posamična analogija)3. Gre za pravno urejeno procesno situacijo, zato je v tem primeru treba uporabiti argumentum a contrario (to je sklepanje po nasprotnem razzlogovanju)4. Ker je v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP izrecno določeno, da sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, tega roka ni mogoče podaljšati s sklicevanjem na določbe ZIZ5. Temu stališču ne nasprotuje niti odločitev sodišča v zadevi Cst 713/2016, na katero se sklicuje pritožnik, v kateri je sodišče zapisalo, da je stečaj generalna izvršba. Kot izhaja iz navedene odločbe je treba dopustiti smiselno uporabo določb ZIZ, tudi če se ZFPPIPP nanje izrecno ne sklicuje.6 Ne izhaja pa iz navedene odločbe, da bi bilo treba dopustiti smiselno uporabo določb ZIZ tudi v primeru, če ZFPPIPP določeno vprašanje izrecno ureja drugače. 9. Pritožbeno sodišče pa je, ne glede na navedeno, obravnavalo tudi dolžnikove navedbe, da se mu z izpodbijanim sklepom krši pravica do doma, da gre za nesorazmeren ukrep ter da bi bilo dolžno sodišče doseči pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Pri tem ni mogoče spregledati, da v tem primeru niso izkazane okoliščine, na katere je opozorilo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019. V navedeni zadevi je Ustavno sodišče presojalo ureditev iz drugega odstavka 71. člena ZIZ, po katerem je lahko sodišče ob izpolnjeni predpostavki posebno upravičenih razlogov na predlog dolžnika odložilo izvršbo le enkrat in najdlje za tri mesece, ter odločilo, da se, kolikor gre za dolžnikov dom, ta določba razveljavi. V sedaj obravnavanem primeru se dolžnik sicer sklicuje na navedeno odločbo, vendar pa ne navaja posebno upravičenih razlogov, na katere je opozorilo Ustavno sodišče (izjemne socialne, zdravstvene in podobne težave dolžnika). Dolžnik sicer navaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje celotne družine, ki bi ostala brez strehe nad glavo, vendar pa ni glede tega zatrjeval nobenih konkretnih okoliščin.

10. Hkrati pa tudi ni mogoče prezreti opozorila stečajnega upravitelja, da potrebuje zaradi uspešne prodaje izvršilni naslov za deložacijo dolžnika in njegovih družinskih članov za primer, da ne bodo hoteli prostovoljno oditi. Stečajni dolžnik je dolžan upravitelju ob začetku postopka sporočiti stanje svojega premoženja (drugi odstavek 384. člen ZFPPIPP) ter kasneje vsako spremembo relevantnih podatkov (šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP) in mu omogočiti prevzem premoženja, ki spada v stečajno maso (292. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžnik se je tudi dolžan odzvati na sodna pisanja in pozive upravitelja (prvi odstavek 383. b člena ZFPPIPP). Stečajnemu upravitelju je vodilo pri opravljanju nalog, da uresničuje interese upnikov (3. točka drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP). Postopek osebnega stečaja je zato dolžan voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja je torej poudarjena sodelovalna dolžnost dolžnika, ki naj omogoči stečajnemu upravitelju korektno izvedbo stečajnega postopka, s tem pa najugodnejše poplačilo upnikov.

11. V konkretnem primeru se pritožnik na pozive upravitelja za podajo pojasnil in primopredajo dokumentacije ter premoženja in poslov ni odzval, čeprav se je stečajni postopek začel že pred več kot tremi leti (17. 4. 2018). Prav tako se ni odzval na štiri vabila sodišča na narok za primopredajo (18. 4. 2018, 12. 9. 2018, 21. 11. 2018 in 9. 1. 2019). Odzval se je šele vabilu na narok po izdaji odredbe za trajno privedbo, tako da je bil narok za primopredajo opravljen dne 6. 3. 2019. Stečajni dolžnik torej s tem, ko s stečajnim upraviteljem in sodiščem ne sodeluje korektno, onemogoča upravitelju nadzor, otežuje izvedbo stečajnega postopka in ogroža poplačilo upnikov. Upravitelj nenazadnje opozarja na to, da je bilo do sedaj upnikom v tem stečajnem postopku priznanih že za cca 333.000 EUR terjatev. Vrednostno tehtanje med interesom dolžnika za odlog oziroma podaljšanje roka za izpraznitev nepremičnin ter interesom upnikov za čim ugodnejše poplačilo se, glede na okoliščine tega primera, torej ne izteče dolžniku v prid. Sicer pa upravitelj za naprej niti ne izključuje možnosti sklenitve najemne pogodbe za zadevne nepremičnine, kar pa je odvisno od pripravljenosti dolžnika, da v postopku korektno sodeluje.

12. Dolžnik nazadnje v pritožbi navaja še to, da iz izpodbijanega sklepa ne more razbrati razlogov sodišča, zakaj bi bila skupna prodaja nepremičnega premoženja najboljša za unovčenje stečajne mase. Navedenim pritožbenim očitkom prav tako ni mogoče pritrditi, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo razloge za skupno prodajo nepremičnin obeh stečajnih dolžnikov, ki sta kot zakonca solastnika večine nepremičnega premoženja. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, sestavljajo predmetne nepremičnine zaščiteno kmetijo, ki se po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 s spr., nadalje: ZKZ) praviloma ne sme deliti (18. člen ZKZ). Tudi sicer pa je logično, da se s prodajo v paketu, torej pri prodaje celote, lahko doseže višja cena, kot pri prodaji (polovičnega) deleža na nepremičninah.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 VSL sklep Cst 186/2019 z dne 25. 4. 2019. 2 Primerjaj Cst 158/2019, Cst 440/2019, Cst 139/2018, Cst 169/2018 in drugi.

3 Povzeto po II Ip 3808/2015: Zakonska in pravna analogija sta sredstvi za zapolnjevanje pravnih praznin. Pri zakonski analogiji uporabimo ustrezno splošno in abstraktno pravno pravilo tudi za dejanski stan, ki ga zakon neposredno ne ureja, a je podoben pravno urejenemu (glej Pravo : [leksikon] / [več avtorjev geslovnika in besedil, strokovni urednik Marijan Pavčnik, uredila Bronislava Aubelj], 2., razširjena in spremenjena izdaja, Ljubljana, Cankarjeva založba, 2003, str. 17;).

4 Povzeto po II Ip 3808/2015: Razlog, da sklepamo po podobnosti je, da sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih, medtem ko je razlog, ki utemeljuje argumentum a contrario, ravno v tem, da sta si neposredno urejeni in neurejeni primer v bistvenem različna (tako Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu - Od življenjskega primera do pravne odločitve, 3., spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana, 2013, str. 178-1799, str. 167-170 in 176-177, 180).

5 Pri tem je treba upoštevati, da se postopka razlikujeta v tem, da je predpostavka stečajnega postopka dolžnikova insolventnost, zaradi česar spada v stečajno maso vse dolžnikovo premoženje, ki ga je imel ob začetku postopka oziroma ga pridobi med trajanjem postopka.

6 Nenazadnje pa se zadevi razlikujeta, saj je sodišče v zadevi Cst 713/2016 odločalo o predlogu dolžnika za izločitev osebnega avta iz stečajne mase ter avtomobil izvzelo iz stečajne mase do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Svojo odločitev je oprlo na drugi odstavek 71. člena ZIZ saj je sklenilo, da so za odlog izkazani iz posebno upravičeni razlogi.