Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe in plačilni nalog prekrškovnega organa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) spremenilo tako, da je odgovorni osebi za prekršek po 2. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) namesto globe v višini 850,00 EUR izreklo globo v višini 200,00 EUR. V preostalem je zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa. Zahteve za sodno varstvo pravne osebe, vložene v obliki enotnega dokumenta skupaj z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe, sodišče prve stopnje ni obravnavalo, ker je bila s sklepom prekrškovnega organa pravnomočno zavržena kot prepozna.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe in plačilni nalog prekrškovnega organa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) spremenilo tako, da je odgovorni osebi za prekršek po 2. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) namesto globe v višini 850,00 EUR izreklo globo v višini 200,00 EUR. V preostalem je zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa. Zahteve za sodno varstvo pravne osebe, vložene v obliki enotnega dokumenta skupaj z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe, sodišče prve stopnje ni obravnavalo, ker je bila s sklepom prekrškovnega organa pravnomočno zavržena kot prepozna.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe in plačilni nalog prekrškovnega organa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) spremenilo tako, da je odgovorni osebi za prekršek po 2. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) namesto globe v višini 850,00 EUR izreklo globo v višini 200,00 EUR. V preostalem je zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa. Zahteve za sodno varstvo pravne osebe, vložene v obliki enotnega dokumenta skupaj z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe, sodišče prve stopnje ni obravnavalo, ker je bila s sklepom prekrškovnega organa pravnomočno zavržena kot prepozna.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe in plačilni nalog prekrškovnega organa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) spremenilo tako, da je odgovorni osebi za prekršek po 2. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) namesto globe v višini 850,00 EUR izreklo globo v višini 200,00 EUR. V preostalem je zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa. Zahteve za sodno varstvo pravne osebe, vložene v obliki enotnega dokumenta skupaj z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe, sodišče prve stopnje ni obravnavalo, ker je bila s sklepom prekrškovnega organa pravnomočno zavržena kot prepozna.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe in plačilni nalog prekrškovnega organa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) spremenilo tako, da je odgovorni osebi za prekršek po 2. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) namesto globe v višini 850,00 EUR izreklo globo v višini 200,00 EUR. V preostalem je zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa. Zahteve za sodno varstvo pravne osebe, vložene v obliki enotnega dokumenta skupaj z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe, sodišče prve stopnje ni obravnavalo, ker je bila s sklepom prekrškovnega organa pravnomočno zavržena kot prepozna.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje odgovorna oseba vlaga enotno pritožbo v imenu pravne osebe in v svojem imenu. Pritožba oporeka stališču, da je bila zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena prepozno, saj je odgovorna oseba prejela enoten plačilni nalog, v katerem sta kot storilki navedeni tako pravna kot odgovorna oseba, obe imata enak rok za plačilo kazni in tudi enak rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno je odgovorna oseba poslala zahtevo za sodno varstvo v imenu obeh, torej pravne in odgovorne osebe, saj je dobila plačilni nalog zase in za pravno osebo v enem dokumentu in na isti dan, zato je bila tudi zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena pravočasno. Nadalje pritožba oporeka krajevni pristojnosti in navaja, da je sedež pravne osebe v Ljubljani, prav tako na istem naslovu v Ljubljani prebiva odgovorna oseba, zato ni razumna zahteva, da je potrebno dokumentacijo Finančni upravi RS namesto v Ljubljano dostaviti v Mursko Soboto. Nadalje pritožba navaja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo jasno in nedvoumno predlagala, da lahko takoj prinese pokazat zahtevane dokumente in da se ji naj samo sporoči, kam in kdaj (s čimer sicer ni mislila Murske Sobote), in opozarja, da ne drži navedba v 3. točki razlogov sodbe, da je odgovorna oseba predlagala davčni upravi, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Pritožba poudarja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo nedvomno napisala, da lahko takoj prinese zahtevane dokumente, le povedo naj, kam in kdaj, ni pa nikogar prosila, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Sporočili naj bi ji le kraj in čas, ne pa tudi način, kako naj zadevo uredi. V zvezi s tem odgovorna oseba naproša sodišče, da naj ne spreminja njene izjave. Sklepno pritožba navaja še, da Zakon o davčnem postopku določa, da davčni organ dostavlja dokumente na elektronski način, nikjer v tem zakonu pa ni izrecno napisano, da mora pravna oseba imeti dostop do elektronskega načina vročanja dokumentov, in da je registracija v portal eDavki zelo zapletena.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje odgovorna oseba vlaga enotno pritožbo v imenu pravne osebe in v svojem imenu. Pritožba oporeka stališču, da je bila zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena prepozno, saj je odgovorna oseba prejela enoten plačilni nalog, v katerem sta kot storilki navedeni tako pravna kot odgovorna oseba, obe imata enak rok za plačilo kazni in tudi enak rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno je odgovorna oseba poslala zahtevo za sodno varstvo v imenu obeh, torej pravne in odgovorne osebe, saj je dobila plačilni nalog zase in za pravno osebo v enem dokumentu in na isti dan, zato je bila tudi zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena pravočasno. Nadalje pritožba oporeka krajevni pristojnosti in navaja, da je sedež pravne osebe v Ljubljani, prav tako na istem naslovu v Ljubljani prebiva odgovorna oseba, zato ni razumna zahteva, da je potrebno dokumentacijo Finančni upravi RS namesto v Ljubljano dostaviti v Mursko Soboto. Nadalje pritožba navaja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo jasno in nedvoumno predlagala, da lahko takoj prinese pokazat zahtevane dokumente in da se ji naj samo sporoči, kam in kdaj (s čimer sicer ni mislila Murske Sobote), in opozarja, da ne drži navedba v 3. točki razlogov sodbe, da je odgovorna oseba predlagala davčni upravi, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Pritožba poudarja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo nedvomno napisala, da lahko takoj prinese zahtevane dokumente, le povedo naj, kam in kdaj, ni pa nikogar prosila, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Sporočili naj bi ji le kraj in čas, ne pa tudi način, kako naj zadevo uredi. V zvezi s tem odgovorna oseba naproša sodišče, da naj ne spreminja njene izjave. Sklepno pritožba navaja še, da Zakon o davčnem postopku določa, da davčni organ dostavlja dokumente na elektronski način, nikjer v tem zakonu pa ni izrecno napisano, da mora pravna oseba imeti dostop do elektronskega načina vročanja dokumentov, in da je registracija v portal eDavki zelo zapletena.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje odgovorna oseba vlaga enotno pritožbo v imenu pravne osebe in v svojem imenu. Pritožba oporeka stališču, da je bila zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena prepozno, saj je odgovorna oseba prejela enoten plačilni nalog, v katerem sta kot storilki navedeni tako pravna kot odgovorna oseba, obe imata enak rok za plačilo kazni in tudi enak rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno je odgovorna oseba poslala zahtevo za sodno varstvo v imenu obeh, torej pravne in odgovorne osebe, saj je dobila plačilni nalog zase in za pravno osebo v enem dokumentu in na isti dan, zato je bila tudi zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena pravočasno. Nadalje pritožba oporeka krajevni pristojnosti in navaja, da je sedež pravne osebe v Ljubljani, prav tako na istem naslovu v Ljubljani prebiva odgovorna oseba, zato ni razumna zahteva, da je potrebno dokumentacijo Finančni upravi RS namesto v Ljubljano dostaviti v Mursko Soboto. Nadalje pritožba navaja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo jasno in nedvoumno predlagala, da lahko takoj prinese pokazat zahtevane dokumente in da se ji naj samo sporoči, kam in kdaj (s čimer sicer ni mislila Murske Sobote), in opozarja, da ne drži navedba v 3. točki razlogov sodbe, da je odgovorna oseba predlagala davčni upravi, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Pritožba poudarja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo nedvomno napisala, da lahko takoj prinese zahtevane dokumente, le povedo naj, kam in kdaj, ni pa nikogar prosila, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Sporočili naj bi ji le kraj in čas, ne pa tudi način, kako naj zadevo uredi. V zvezi s tem odgovorna oseba naproša sodišče, da naj ne spreminja njene izjave. Sklepno pritožba navaja še, da Zakon o davčnem postopku določa, da davčni organ dostavlja dokumente na elektronski način, nikjer v tem zakonu pa ni izrecno napisano, da mora pravna oseba imeti dostop do elektronskega načina vročanja dokumentov, in da je registracija v portal eDavki zelo zapletena.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje odgovorna oseba vlaga enotno pritožbo v imenu pravne osebe in v svojem imenu. Pritožba oporeka stališču, da je bila zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena prepozno, saj je odgovorna oseba prejela enoten plačilni nalog, v katerem sta kot storilki navedeni tako pravna kot odgovorna oseba, obe imata enak rok za plačilo kazni in tudi enak rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno je odgovorna oseba poslala zahtevo za sodno varstvo v imenu obeh, torej pravne in odgovorne osebe, saj je dobila plačilni nalog zase in za pravno osebo v enem dokumentu in na isti dan, zato je bila tudi zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena pravočasno. Nadalje pritožba oporeka krajevni pristojnosti in navaja, da je sedež pravne osebe v Ljubljani, prav tako na istem naslovu v Ljubljani prebiva odgovorna oseba, zato ni razumna zahteva, da je potrebno dokumentacijo Finančni upravi RS namesto v Ljubljano dostaviti v Mursko Soboto. Nadalje pritožba navaja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo jasno in nedvoumno predlagala, da lahko takoj prinese pokazat zahtevane dokumente in da se ji naj samo sporoči, kam in kdaj (s čimer sicer ni mislila Murske Sobote), in opozarja, da ne drži navedba v 3. točki razlogov sodbe, da je odgovorna oseba predlagala davčni upravi, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Pritožba poudarja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo nedvomno napisala, da lahko takoj prinese zahtevane dokumente, le povedo naj, kam in kdaj, ni pa nikogar prosila, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Sporočili naj bi ji le kraj in čas, ne pa tudi način, kako naj zadevo uredi. V zvezi s tem odgovorna oseba naproša sodišče, da naj ne spreminja njene izjave. Sklepno pritožba navaja še, da Zakon o davčnem postopku določa, da davčni organ dostavlja dokumente na elektronski način, nikjer v tem zakonu pa ni izrecno napisano, da mora pravna oseba imeti dostop do elektronskega načina vročanja dokumentov, in da je registracija v portal eDavki zelo zapletena.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje odgovorna oseba vlaga enotno pritožbo v imenu pravne osebe in v svojem imenu. Pritožba oporeka stališču, da je bila zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena prepozno, saj je odgovorna oseba prejela enoten plačilni nalog, v katerem sta kot storilki navedeni tako pravna kot odgovorna oseba, obe imata enak rok za plačilo kazni in tudi enak rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Upoštevajoč navedeno je odgovorna oseba poslala zahtevo za sodno varstvo v imenu obeh, torej pravne in odgovorne osebe, saj je dobila plačilni nalog zase in za pravno osebo v enem dokumentu in na isti dan, zato je bila tudi zahteva za sodno varstvo pravne osebe vložena pravočasno. Nadalje pritožba oporeka krajevni pristojnosti in navaja, da je sedež pravne osebe v Ljubljani, prav tako na istem naslovu v Ljubljani prebiva odgovorna oseba, zato ni razumna zahteva, da je potrebno dokumentacijo Finančni upravi RS namesto v Ljubljano dostaviti v Mursko Soboto. Nadalje pritožba navaja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo jasno in nedvoumno predlagala, da lahko takoj prinese pokazat zahtevane dokumente in da se ji naj samo sporoči, kam in kdaj (s čimer sicer ni mislila Murske Sobote), in opozarja, da ne drži navedba v 3. točki razlogov sodbe, da je odgovorna oseba predlagala davčni upravi, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Pritožba poudarja, da je odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo nedvomno napisala, da lahko takoj prinese zahtevane dokumente, le povedo naj, kam in kdaj, ni pa nikogar prosila, naj ji sporoči, kako naj zadevo uredi. Sporočili naj bi ji le kraj in čas, ne pa tudi način, kako naj zadevo uredi. V zvezi s tem odgovorna oseba naproša sodišče, da naj ne spreminja njene izjave. Sklepno pritožba navaja še, da Zakon o davčnem postopku določa, da davčni organ dostavlja dokumente na elektronski način, nikjer v tem zakonu pa ni izrecno napisano, da mora pravna oseba imeti dostop do elektronskega načina vročanja dokumentov, in da je registracija v portal eDavki zelo zapletena.

3.Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

3.Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

3.Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

3.Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

3.Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

4.Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladno s 159. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da plačilni nalog DT ... z dne 17. 9. 2024 v delu, v katerem se nanaša na pravno osebo, še ni pravnomočen. Plačilni nalog pravni osebi namreč ni bil (pravilno) vročen.1 Kot izhaja iz odredbe za vročitev na plačilnem nalogu, bi se moral plačilni nalog tako pravni od odgovorni osebi vročiti osebno (se pravi obema na enak način). Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je bil plačilni nalog po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) osebno vročen le odgovorni osebi pravne osebe, pravni osebi pa ga je prekrškovni organ vročil osebno elektronsko preko sistema eDavki. To je v nasprotju tako z odredbo na plačilnem nalogu kot tudi z zakonom in sodno prakso.

4.Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladno s 159. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da plačilni nalog DT ... z dne 17. 9. 2024 v delu, v katerem se nanaša na pravno osebo, še ni pravnomočen. Plačilni nalog pravni osebi namreč ni bil (pravilno) vročen.1 Kot izhaja iz odredbe za vročitev na plačilnem nalogu, bi se moral plačilni nalog tako pravni od odgovorni osebi vročiti osebno (se pravi obema na enak način). Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je bil plačilni nalog po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) osebno vročen le odgovorni osebi pravne osebe, pravni osebi pa ga je prekrškovni organ vročil osebno elektronsko preko sistema eDavki. To je v nasprotju tako z odredbo na plačilnem nalogu kot tudi z zakonom in sodno prakso.

4.Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladno s 159. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da plačilni nalog DT ... z dne 17. 9. 2024 v delu, v katerem se nanaša na pravno osebo, še ni pravnomočen. Plačilni nalog pravni osebi namreč ni bil (pravilno) vročen.

5.85.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki ureja elektronsko vročanje prek portala eDavki pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom, je v osnovi subsidiarne narave, saj iz osmega odstavka tega člena izhaja, da se ta člen ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. Poleg te eksplicitne vsebine navedena določba implicitno, vendar povsem jasno sporoča tudi, da pride elektronsko vročanje prek portala eDavki v poštev le v postopkih, ki se nanašajo na obdavčenje, se pravi le v postopkih, ki tečejo v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Tudi iz pojasnil k 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 H), s katerim je bil uzakonjen 85.a člen ZDavP-2, je jasno razvidna zakonodajalčeva volja, da elektronsko vročanje prek portala eDavki velja le za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih upravnih postopkih.2

5.85.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki ureja elektronsko vročanje prek portala eDavki pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom, je v osnovi subsidiarne narave, saj iz osmega odstavka tega člena izhaja, da se ta člen ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. Poleg te eksplicitne vsebine navedena določba implicitno, vendar povsem jasno sporoča tudi, da pride elektronsko vročanje prek portala eDavki v poštev le v postopkih, ki se nanašajo na obdavčenje, se pravi le v postopkih, ki tečejo v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Tudi iz pojasnil k 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 H), s katerim je bil uzakonjen 85.a člen ZDavP-2, je jasno razvidna zakonodajalčeva volja, da elektronsko vročanje prek portala eDavki velja le za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih upravnih postopkih.2

4.Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladno s 159. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da plačilni nalog DT ... z dne 17. 9. 2024 v delu, v katerem se nanaša na pravno osebo, še ni pravnomočen. Plačilni nalog pravni osebi namreč ni bil (pravilno) vročen.

4.Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladno s 159. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da plačilni nalog DT ... z dne 17. 9. 2024 v delu, v katerem se nanaša na pravno osebo, še ni pravnomočen. Plačilni nalog pravni osebi namreč ni bil (pravilno) vročen. Kot izhaja iz odredbe za vročitev na plačilnem nalogu, bi se moral plačilni nalog tako pravni od odgovorni osebi vročiti osebno (se pravi obema na enak način). Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je bil plačilni nalog po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) osebno vročen le odgovorni osebi pravne osebe, pravni osebi pa ga je prekrškovni organ vročil osebno elektronsko preko sistema eDavki. To je v nasprotju tako z odredbo na plačilnem nalogu kot tudi z zakonom in sodno prakso.

Kot izhaja iz odredbe za vročitev na plačilnem nalogu, bi se moral plačilni nalog tako pravni od odgovorni osebi vročiti osebno (se pravi obema na enak način). Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je bil plačilni nalog po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) osebno vročen le odgovorni osebi pravne osebe, pravni osebi pa ga je prekrškovni organ vročil osebno elektronsko preko sistema eDavki. To je v nasprotju tako z odredbo na plačilnem nalogu kot tudi z zakonom in sodno prakso.

6.Prekrškovni postopek ni davčni postopek, ampak poseben postopek, v katerem se ugotavlja in uveljavlja odgovornost za prekršek po določbah ZP-1. FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU, kot v obravnavani zadevi). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.3

6.Prekrškovni postopek ni davčni postopek, ampak poseben postopek, v katerem se ugotavlja in uveljavlja odgovornost za prekršek po določbah ZP-1. FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU, kot v obravnavani zadevi). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.3

Kot izhaja iz odredbe za vročitev na plačilnem nalogu, bi se moral plačilni nalog tako pravni od odgovorni osebi vročiti osebno (se pravi obema na enak način). Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je bil plačilni nalog po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) osebno vročen le odgovorni osebi pravne osebe, pravni osebi pa ga je prekrškovni organ vročil osebno elektronsko preko sistema eDavki. To je v nasprotju tako z odredbo na plačilnem nalogu kot tudi z zakonom in sodno prakso.

5.85.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki ureja elektronsko vročanje prek portala eDavki pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom, je v osnovi subsidiarne narave, saj iz osmega odstavka tega člena izhaja, da se ta člen ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. Poleg te eksplicitne vsebine navedena določba implicitno, vendar povsem jasno sporoča tudi, da pride elektronsko vročanje prek portala eDavki v poštev le v postopkih, ki se nanašajo na obdavčenje, se pravi le v postopkih, ki tečejo v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Tudi iz pojasnil k 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 H), s katerim je bil uzakonjen 85.a člen ZDavP-2, je jasno razvidna zakonodajalčeva volja, da elektronsko vročanje prek portala eDavki velja le za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih upravnih postopkih.

5.85.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki ureja elektronsko vročanje prek portala eDavki pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom, je v osnovi subsidiarne narave, saj iz osmega odstavka tega člena izhaja, da se ta člen ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. Poleg te eksplicitne vsebine navedena določba implicitno, vendar povsem jasno sporoča tudi, da pride elektronsko vročanje prek portala eDavki v poštev le v postopkih, ki se nanašajo na obdavčenje, se pravi le v postopkih, ki tečejo v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Tudi iz pojasnil k 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 H), s katerim je bil uzakonjen 85.a člen ZDavP-2, je jasno razvidna zakonodajalčeva volja, da elektronsko vročanje prek portala eDavki velja le za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih upravnih postopkih.

7.To velja tako glede vročitve plačilnega naloga DT ...-1 z dne 17. 9. 2024 kot tudi glede vročitve sklepa o zavrženju zahteve pravne osebe za sodno varstvo kot prepozne (sklep FURS DT ... z dne 16. 10. 2024). Tudi ta sklep v celoti temelji na določbah ZP-1 in je izdan v okviru presoje pravočasnosti s strani pravne osebe vloženega pravnega sredstva v prekrškovnem postopku, zato ga je potrebno pravni osebi vročiti osebno po določbah ZUP (in ne osebno elektronsko po določbah ZDavP-2, kot ji je bil dejansko vročen). Tudi ta sklep ni pravnomočen in posledično ne more imeti pravnih učinkov, kakršne mu je z izpodbijano sodbo (točka 2 obrazložitve) priznalo sodišče prve stopnje.

7.To velja tako glede vročitve plačilnega naloga DT ...-1 z dne 17. 9. 2024 kot tudi glede vročitve sklepa o zavrženju zahteve pravne osebe za sodno varstvo kot prepozne (sklep FURS DT ... z dne 16. 10. 2024). Tudi ta sklep v celoti temelji na določbah ZP-1 in je izdan v okviru presoje pravočasnosti s strani pravne osebe vloženega pravnega sredstva v prekrškovnem postopku, zato ga je potrebno pravni osebi vročiti osebno po določbah ZUP (in ne osebno elektronsko po določbah ZDavP-2, kot ji je bil dejansko vročen). Tudi ta sklep ni pravnomočen in posledično ne more imeti pravnih učinkov, kakršne mu je z izpodbijano sodbo (točka 2 obrazložitve) priznalo sodišče prve stopnje.

5.85.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki ureja elektronsko vročanje prek portala eDavki pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom, je v osnovi subsidiarne narave, saj iz osmega odstavka tega člena izhaja, da se ta člen ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. Poleg te eksplicitne vsebine navedena določba implicitno, vendar povsem jasno sporoča tudi, da pride elektronsko vročanje prek portala eDavki v poštev le v postopkih, ki se nanašajo na obdavčenje, se pravi le v postopkih, ki tečejo v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Tudi iz pojasnil k 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 H), s katerim je bil uzakonjen 85.a člen ZDavP-2, je jasno razvidna zakonodajalčeva volja, da elektronsko vročanje prek portala eDavki velja le za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih upravnih postopkih.

6.Prekrškovni postopek ni davčni postopek, ampak poseben postopek, v katerem se ugotavlja in uveljavlja odgovornost za prekršek po določbah ZP-1. FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU, kot v obravnavani zadevi). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

6.Prekrškovni postopek ni davčni postopek, ampak poseben postopek, v katerem se ugotavlja in uveljavlja odgovornost za prekršek po določbah ZP-1. FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU, kot v obravnavani zadevi). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

8.Ker v okviru razlogov izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti procesnih predpostavk za obravnavo zahteve za sodno varstvo pravne osebe ni bila preverjena pravilnost vročitve plačilnega naloga pravni osebi ob upoštevanju določb ZP-1 (in ZUP), so ti razlogi nerazumljivi, kar pomeni kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Te kršitve pritožbeno sodišče po navari stvari ne more odpraviti samo, zato je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 ter 159. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo odločanje. V postopku ponovljenega odločanja bo sodišče prve stopnje prekrškovni organ najprej pozvalo, naj mu predloži dokazilo o pravilni osebni vročitvi plačilnega naloga pravni osebi (ob upoštevanju 58. člena ZP-1, ki glede vročanja napotuje na uporabo določb ZUP), po prejemu tega dokazila pa bo odločilo tudi o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe (pravni osebi bo 8-dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo sicer pričel teči šele naslednji dan po pravilni vročitvi plačilnega naloga. Če bo vložila novo zahtevo za sodno varstvo, bo sodišče odločilo o njej; sicer pa bo upoštevalo preuranjeno zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravna oseba vložila enotno z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe).

8.Ker v okviru razlogov izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti procesnih predpostavk za obravnavo zahteve za sodno varstvo pravne osebe ni bila preverjena pravilnost vročitve plačilnega naloga pravni osebi ob upoštevanju določb ZP-1 (in ZUP), so ti razlogi nerazumljivi, kar pomeni kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Te kršitve pritožbeno sodišče po navari stvari ne more odpraviti samo, zato je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 ter 159. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo odločanje. V postopku ponovljenega odločanja bo sodišče prve stopnje prekrškovni organ najprej pozvalo, naj mu predloži dokazilo o pravilni osebni vročitvi plačilnega naloga pravni osebi (ob upoštevanju 58. člena ZP-1, ki glede vročanja napotuje na uporabo določb ZUP), po prejemu tega dokazila pa bo odločilo tudi o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe (pravni osebi bo 8-dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo sicer pričel teči šele naslednji dan po pravilni vročitvi plačilnega naloga. Če bo vložila novo zahtevo za sodno varstvo, bo sodišče odločilo o njej; sicer pa bo upoštevalo preuranjeno zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravna oseba vložila enotno z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe).

7.To velja tako glede vročitve plačilnega naloga DT ...-1 z dne 17. 9. 2024 kot tudi glede vročitve sklepa o zavrženju zahteve pravne osebe za sodno varstvo kot prepozne (sklep FURS DT ... z dne 16. 10. 2024). Tudi ta sklep v celoti temelji na določbah ZP-1 in je izdan v okviru presoje pravočasnosti s strani pravne osebe vloženega pravnega sredstva v prekrškovnem postopku, zato ga je potrebno pravni osebi vročiti osebno po določbah ZUP (in ne osebno elektronsko po določbah ZDavP-2, kot ji je bil dejansko vročen). Tudi ta sklep ni pravnomočen in posledično ne more imeti pravnih učinkov, kakršne mu je z izpodbijano sodbo (točka 2 obrazložitve) priznalo sodišče prve stopnje.

6.Prekrškovni postopek ni davčni postopek, ampak poseben postopek, v katerem se ugotavlja in uveljavlja odgovornost za prekršek po določbah ZP-1. FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU, kot v obravnavani zadevi). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.

9.Ob navedenem pritožbeno sodišče primarno storilcu oziroma odgovorni osebi pojasnjuje, da je bil v obravnavani zadevi pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog iz razloga, ker se po določbi prvega odstavka 70. člena ZP-1 zoper pravno in odgovorno osebo praviloma vodi enoten postopek. Vendar pa sta v tem postopku obravnavana dva kršitelja (pravna oseba in odgovorna oseba), ki sta z vidika uveljavljanja procesnih pravic samostojna. Posledično jima je treba sicer enoten akt o prekršku (plačilni nalog) vročiti ločeno, se pravi vsakemu posebej, pri čemer tudi roki za vložitev zahteve za sodno varstvo tečejo vsakemu posebej v odvisnosti od tega, kdaj jima je bil akt vročen. Stališče pritožbe, da se v primeru, ko je pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog, lahko rok za vložitev zahteve za sodno varstvo obema (torej pravni in odgovorni osebi) izteče le na isti dan, je torej zmotno. V tem delu prekrškovni organ in sodišče prve stopnje nista napravila nobene napake; je pa prekrškovni organ za pravno osebo uporabil napačen način vročanja plačilnega naloga, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj v točkah 5 in 6.

9.Ob navedenem pritožbeno sodišče primarno storilcu oziroma odgovorni osebi pojasnjuje, da je bil v obravnavani zadevi pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog iz razloga, ker se po določbi prvega odstavka 70. člena ZP-1 zoper pravno in odgovorno osebo praviloma vodi enoten postopek. Vendar pa sta v tem postopku obravnavana dva kršitelja (pravna oseba in odgovorna oseba), ki sta z vidika uveljavljanja procesnih pravic samostojna. Posledično jima je treba sicer enoten akt o prekršku (plačilni nalog) vročiti ločeno, se pravi vsakemu posebej, pri čemer tudi roki za vložitev zahteve za sodno varstvo tečejo vsakemu posebej v odvisnosti od tega, kdaj jima je bil akt vročen. Stališče pritožbe, da se v primeru, ko je pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog, lahko rok za vložitev zahteve za sodno varstvo obema (torej pravni in odgovorni osebi) izteče le na isti dan, je torej zmotno. V tem delu prekrškovni organ in sodišče prve stopnje nista napravila nobene napake; je pa prekrškovni organ za pravno osebo uporabil napačen način vročanja plačilnega naloga, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj v točkah 5 in 6.

7.To velja tako glede vročitve plačilnega naloga DT ...-1 z dne 17. 9. 2024 kot tudi glede vročitve sklepa o zavrženju zahteve pravne osebe za sodno varstvo kot prepozne (sklep FURS DT ... z dne 16. 10. 2024). Tudi ta sklep v celoti temelji na določbah ZP-1 in je izdan v okviru presoje pravočasnosti s strani pravne osebe vloženega pravnega sredstva v prekrškovnem postopku, zato ga je potrebno pravni osebi vročiti osebno po določbah ZUP (in ne osebno elektronsko po določbah ZDavP-2, kot ji je bil dejansko vročen). Tudi ta sklep ni pravnomočen in posledično ne more imeti pravnih učinkov, kakršne mu je z izpodbijano sodbo (točka 2 obrazložitve) priznalo sodišče prve stopnje.

8.Ker v okviru razlogov izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti procesnih predpostavk za obravnavo zahteve za sodno varstvo pravne osebe ni bila preverjena pravilnost vročitve plačilnega naloga pravni osebi ob upoštevanju določb ZP-1 (in ZUP), so ti razlogi nerazumljivi, kar pomeni kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Te kršitve pritožbeno sodišče po navari stvari ne more odpraviti samo, zato je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 ter 159. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo odločanje. V postopku ponovljenega odločanja bo sodišče prve stopnje prekrškovni organ najprej pozvalo, naj mu predloži dokazilo o pravilni osebni vročitvi plačilnega naloga pravni osebi (ob upoštevanju 58. člena ZP-1, ki glede vročanja napotuje na uporabo določb ZUP), po prejemu tega dokazila pa bo odločilo tudi o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe (pravni osebi bo 8-dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo sicer pričel teči šele naslednji dan po pravilni vročitvi plačilnega naloga. Če bo vložila novo zahtevo za sodno varstvo, bo sodišče odločilo o njej; sicer pa bo upoštevalo preuranjeno zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravna oseba vložila enotno z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe).

7.To velja tako glede vročitve plačilnega naloga DT ...-1 z dne 17. 9. 2024 kot tudi glede vročitve sklepa o zavrženju zahteve pravne osebe za sodno varstvo kot prepozne (sklep FURS DT ... z dne 16. 10. 2024). Tudi ta sklep v celoti temelji na določbah ZP-1 in je izdan v okviru presoje pravočasnosti s strani pravne osebe vloženega pravnega sredstva v prekrškovnem postopku, zato ga je potrebno pravni osebi vročiti osebno po določbah ZUP (in ne osebno elektronsko po določbah ZDavP-2, kot ji je bil dejansko vročen). Tudi ta sklep ni pravnomočen in posledično ne more imeti pravnih učinkov, kakršne mu je z izpodbijano sodbo (točka 2 obrazložitve) priznalo sodišče prve stopnje.

10.V izogib ponovni pritožbi iz istih razlogov se pritožbeno sodišče v nadaljevanju kratko opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb.

10.V izogib ponovni pritožbi iz istih razlogov se pritožbeno sodišče v nadaljevanju kratko opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb.

8.Ker v okviru razlogov izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti procesnih predpostavk za obravnavo zahteve za sodno varstvo pravne osebe ni bila preverjena pravilnost vročitve plačilnega naloga pravni osebi ob upoštevanju določb ZP-1 (in ZUP), so ti razlogi nerazumljivi, kar pomeni kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Te kršitve pritožbeno sodišče po navari stvari ne more odpraviti samo, zato je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 ter 159. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo odločanje. V postopku ponovljenega odločanja bo sodišče prve stopnje prekrškovni organ najprej pozvalo, naj mu predloži dokazilo o pravilni osebni vročitvi plačilnega naloga pravni osebi (ob upoštevanju 58. člena ZP-1, ki glede vročanja napotuje na uporabo določb ZUP), po prejemu tega dokazila pa bo odločilo tudi o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe (pravni osebi bo 8-dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo sicer pričel teči šele naslednji dan po pravilni vročitvi plačilnega naloga. Če bo vložila novo zahtevo za sodno varstvo, bo sodišče odločilo o njej; sicer pa bo upoštevalo preuranjeno zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravna oseba vložila enotno z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe).

9.Ob navedenem pritožbeno sodišče primarno storilcu oziroma odgovorni osebi pojasnjuje, da je bil v obravnavani zadevi pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog iz razloga, ker se po določbi prvega odstavka 70. člena ZP-1 zoper pravno in odgovorno osebo praviloma vodi enoten postopek. Vendar pa sta v tem postopku obravnavana dva kršitelja (pravna oseba in odgovorna oseba), ki sta z vidika uveljavljanja procesnih pravic samostojna. Posledično jima je treba sicer enoten akt o prekršku (plačilni nalog) vročiti ločeno, se pravi vsakemu posebej, pri čemer tudi roki za vložitev zahteve za sodno varstvo tečejo vsakemu posebej v odvisnosti od tega, kdaj jima je bil akt vročen. Stališče pritožbe, da se v primeru, ko je pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog, lahko rok za vložitev zahteve za sodno varstvo obema (torej pravni in odgovorni osebi) izteče le na isti dan, je torej zmotno. V tem delu prekrškovni organ in sodišče prve stopnje nista napravila nobene napake; je pa prekrškovni organ za pravno osebo uporabil napačen način vročanja plačilnega naloga, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj v točkah 5 in 6.

8.Ker v okviru razlogov izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti procesnih predpostavk za obravnavo zahteve za sodno varstvo pravne osebe ni bila preverjena pravilnost vročitve plačilnega naloga pravni osebi ob upoštevanju določb ZP-1 (in ZUP), so ti razlogi nerazumljivi, kar pomeni kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Te kršitve pritožbeno sodišče po navari stvari ne more odpraviti samo, zato je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 ter 159. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo odločanje. V postopku ponovljenega odločanja bo sodišče prve stopnje prekrškovni organ najprej pozvalo, naj mu predloži dokazilo o pravilni osebni vročitvi plačilnega naloga pravni osebi (ob upoštevanju 58. člena ZP-1, ki glede vročanja napotuje na uporabo določb ZUP), po prejemu tega dokazila pa bo odločilo tudi o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe (pravni osebi bo 8-dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo sicer pričel teči šele naslednji dan po pravilni vročitvi plačilnega naloga. Če bo vložila novo zahtevo za sodno varstvo, bo sodišče odločilo o njej; sicer pa bo upoštevalo preuranjeno zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravna oseba vložila enotno z zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe).

Pritožbeno sodišče navedbo v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, da je storilec kot odgovorna oseba predlagal davčni upravi, naj mu sporoči, kako naj zadevo uredi, razume kot povzetek storilčeve prošnje, naj mu sporočijo, kam in kdaj naj prinese zahtevane dokumente, kot je izražena v zahtevi za sodno varstvo. Po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje s tem povzetkom ni imelo namena spreminjati storilčeve izjave; bo pa pri izdaji nove sodbe pozorno na to, da bo izjave v zahtevi za sodno varstvo povzelo čim bolj jasno.

11.Pritožbeno sodišče navedbo v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, da je storilec kot odgovorna oseba predlagal davčni upravi, naj mu sporoči, kako naj zadevo uredi, razume kot povzetek storilčeve prošnje, naj mu sporočijo, kam in kdaj naj prinese zahtevane dokumente, kot je izražena v zahtevi za sodno varstvo. Po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje s tem povzetkom ni imelo namena spreminjati storilčeve izjave; bo pa pri izdaji nove sodbe pozorno na to, da bo izjave v zahtevi za sodno varstvo povzelo čim bolj jasno.

9.Ob navedenem pritožbeno sodišče primarno storilcu oziroma odgovorni osebi pojasnjuje, da je bil v obravnavani zadevi pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog iz razloga, ker se po določbi prvega odstavka 70. člena ZP-1 zoper pravno in odgovorno osebo praviloma vodi enoten postopek. Vendar pa sta v tem postopku obravnavana dva kršitelja (pravna oseba in odgovorna oseba), ki sta z vidika uveljavljanja procesnih pravic samostojna. Posledično jima je treba sicer enoten akt o prekršku (plačilni nalog) vročiti ločeno, se pravi vsakemu posebej, pri čemer tudi roki za vložitev zahteve za sodno varstvo tečejo vsakemu posebej v odvisnosti od tega, kdaj jima je bil akt vročen. Stališče pritožbe, da se v primeru, ko je pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog, lahko rok za vložitev zahteve za sodno varstvo obema (torej pravni in odgovorni osebi) izteče le na isti dan, je torej zmotno. V tem delu prekrškovni organ in sodišče prve stopnje nista napravila nobene napake; je pa prekrškovni organ za pravno osebo uporabil napačen način vročanja plačilnega naloga, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj v točkah 5 in 6.

10.V izogib ponovni pritožbi iz istih razlogov se pritožbeno sodišče v nadaljevanju kratko opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb.

9.Ob navedenem pritožbeno sodišče primarno storilcu oziroma odgovorni osebi pojasnjuje, da je bil v obravnavani zadevi pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog iz razloga, ker se po določbi prvega odstavka 70. člena ZP-1 zoper pravno in odgovorno osebo praviloma vodi enoten postopek. Vendar pa sta v tem postopku obravnavana dva kršitelja (pravna oseba in odgovorna oseba), ki sta z vidika uveljavljanja procesnih pravic samostojna. Posledično jima je treba sicer enoten akt o prekršku (plačilni nalog) vročiti ločeno, se pravi vsakemu posebej, pri čemer tudi roki za vložitev zahteve za sodno varstvo tečejo vsakemu posebej v odvisnosti od tega, kdaj jima je bil akt vročen. Stališče pritožbe, da se v primeru, ko je pravni in odgovorni osebi izdan en plačilni nalog, lahko rok za vložitev zahteve za sodno varstvo obema (torej pravni in odgovorni osebi) izteče le na isti dan, je torej zmotno. V tem delu prekrškovni organ in sodišče prve stopnje nista napravila nobene napake; je pa prekrškovni organ za pravno osebo uporabil napačen način vročanja plačilnega naloga, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj v točkah 5 in 6.

11.Pritožbene navedbe o nesmiselnosti zahteve FURS, da naj pravna oseba s sedežem v Ljubljani, kjer prebiva tudi njena odgovorna oseba, dokumentacijo posreduje izpostavi FURS v Murski Soboti, se v osnovi ne nanašajo na prekrškovni postopek, vseeno pa pritožbeno sodišče kratko pojasnjuje, da iz 9. člena ZFU izhaja, da Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave, kar pomeni, da FURS davčne postopke (vključno z nadzorom po 129. členu ZDavP-2, kot je bil uveden zoper pravno in odgovorno osebo v obravnavani zadevi) izvaja kot enovit organ. Niti ZFU, niti ZDavP-2 ne določata krajevne pristojnosti notranjih organizacijskih enot finančne uprave po sedežu pravne osebe, prebivališču odgovorne osebe ipd., kar pomeni, da lahko davčni postopek zoper pravno in odgovorno osebo iz Ljubljane vodi katera koli notranja organizacijska enota finančne uprave, se pravi tudi Finančni urad Murska Sobota.

12.Pritožbene navedbe o nesmiselnosti zahteve FURS, da naj pravna oseba s sedežem v Ljubljani, kjer prebiva tudi njena odgovorna oseba, dokumentacijo posreduje izpostavi FURS v Murski Soboti, se v osnovi ne nanašajo na prekrškovni postopek, vseeno pa pritožbeno sodišče kratko pojasnjuje, da iz 9. člena ZFU izhaja, da Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave, kar pomeni, da FURS davčne postopke (vključno z nadzorom po 129. členu ZDavP-2, kot je bil uveden zoper pravno in odgovorno osebo v obravnavani zadevi) izvaja kot enovit organ. Niti ZFU, niti ZDavP-2 ne določata krajevne pristojnosti notranjih organizacijskih enot finančne uprave po sedežu pravne osebe, prebivališču odgovorne osebe ipd., kar pomeni, da lahko davčni postopek zoper pravno in odgovorno osebo iz Ljubljane vodi katera koli notranja organizacijska enota finančne uprave, se pravi tudi Finančni urad Murska Sobota.

10.V izogib ponovni pritožbi iz istih razlogov se pritožbeno sodišče v nadaljevanju kratko opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb.

12.Sklepno pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da ZDavP-2 izrecno sicer res ne določa, da mora pravna oseba imeti dostop do eDavkov, vendar pa to jasno izhaja iz vsebine 85.a člena tega zakona. Pravne osebe (drugače od fizičnih oseb) namreč nimajo možnosti izbire o načinu vročanja dokumentov v davčnem postopku, ampak so v sistem vročanja prek eDavkov obvezno vključene že na podlagi zakona (t.j. 85.a člena ZDavP-2), kar logično pomeni, da si dostop do eDavkov morajo urediti (bodisi same ali pa preko pooblaščenca). Pri tem pa velja omejitev, da se jim prek portala eDavki lahko elektronsko vročajo le pisanja v davčnem postopku, ne pa tudi akti, ki jih FURS izda kot prekrškovni organ v prekrškovnem postopku.

13.Sklepno pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da ZDavP-2 izrecno sicer res ne določa, da mora pravna oseba imeti dostop do eDavkov, vendar pa to jasno izhaja iz vsebine 85.a člena tega zakona. Pravne osebe (drugače od fizičnih oseb) namreč nimajo možnosti izbire o načinu vročanja dokumentov v davčnem postopku, ampak so v sistem vročanja prek eDavkov obvezno vključene že na podlagi zakona (t.j. 85.a člena ZDavP-2), kar logično pomeni, da si dostop do eDavkov morajo urediti (bodisi same ali pa preko pooblaščenca). Pri tem pa velja omejitev, da se jim prek portala eDavki lahko elektronsko vročajo le pisanja v davčnem postopku, ne pa tudi akti, ki jih FURS izda kot prekrškovni organ v prekrškovnem postopku.

10.V izogib ponovni pritožbi iz istih razlogov se pritožbeno sodišče v nadaljevanju kratko opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb.

11.Pritožbeno sodišče navedbo v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, da je storilec kot odgovorna oseba predlagal davčni upravi, naj mu sporoči, kako naj zadevo uredi, razume kot povzetek storilčeve prošnje, naj mu sporočijo, kam in kdaj naj prinese zahtevane dokumente, kot je izražena v zahtevi za sodno varstvo. Po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje s tem povzetkom ni imelo namena spreminjati storilčeve izjave; bo pa pri izdaji nove sodbe pozorno na to, da bo izjave v zahtevi za sodno varstvo povzelo čim bolj jasno.

Pritožbeno sodišče navedbo v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, da je storilec kot odgovorna oseba predlagal davčni upravi, naj mu sporoči, kako naj zadevo uredi, razume kot povzetek storilčeve prošnje, naj mu sporočijo, kam in kdaj naj prinese zahtevane dokumente, kot je izražena v zahtevi za sodno varstvo. Po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje s tem povzetkom ni imelo namena spreminjati storilčeve izjave; bo pa pri izdaji nove sodbe pozorno na to, da bo izjave v zahtevi za sodno varstvo povzelo čim bolj jasno.

-------------------------------

-------------------------------

Pritožbeno sodišče navedbo v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, da je storilec kot odgovorna oseba predlagal davčni upravi, naj mu sporoči, kako naj zadevo uredi, razume kot povzetek storilčeve prošnje, naj mu sporočijo, kam in kdaj naj prinese zahtevane dokumente, kot je izražena v zahtevi za sodno varstvo. Po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje s tem povzetkom ni imelo namena spreminjati storilčeve izjave; bo pa pri izdaji nove sodbe pozorno na to, da bo izjave v zahtevi za sodno varstvo povzelo čim bolj jasno.

12.Pritožbene navedbe o nesmiselnosti zahteve FURS, da naj pravna oseba s sedežem v Ljubljani, kjer prebiva tudi njena odgovorna oseba, dokumentacijo posreduje izpostavi FURS v Murski Soboti, se v osnovi ne nanašajo na prekrškovni postopek, vseeno pa pritožbeno sodišče kratko pojasnjuje, da iz 9. člena ZFU izhaja, da Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave, kar pomeni, da FURS davčne postopke (vključno z nadzorom po 129. členu ZDavP-2, kot je bil uveden zoper pravno in odgovorno osebo v obravnavani zadevi) izvaja kot enovit organ. Niti ZFU, niti ZDavP-2 ne določata krajevne pristojnosti notranjih organizacijskih enot finančne uprave po sedežu pravne osebe, prebivališču odgovorne osebe ipd., kar pomeni, da lahko davčni postopek zoper pravno in odgovorno osebo iz Ljubljane vodi katera koli notranja organizacijska enota finančne uprave, se pravi tudi Finančni urad Murska Sobota.

11.Pritožbene navedbe o nesmiselnosti zahteve FURS, da naj pravna oseba s sedežem v Ljubljani, kjer prebiva tudi njena odgovorna oseba, dokumentacijo posreduje izpostavi FURS v Murski Soboti, se v osnovi ne nanašajo na prekrškovni postopek, vseeno pa pritožbeno sodišče kratko pojasnjuje, da iz 9. člena ZFU izhaja, da Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave, kar pomeni, da FURS davčne postopke (vključno z nadzorom po 129. členu ZDavP-2, kot je bil uveden zoper pravno in odgovorno osebo v obravnavani zadevi) izvaja kot enovit organ. Niti ZFU, niti ZDavP-2 ne določata krajevne pristojnosti notranjih organizacijskih enot finančne uprave po sedežu pravne osebe, prebivališču odgovorne osebe ipd., kar pomeni, da lahko davčni postopek zoper pravno in odgovorno osebo iz Ljubljane vodi katera koli notranja organizacijska enota finančne uprave, se pravi tudi Finančni urad Murska Sobota.

1Smiselno prim. sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 41/2022 z dne 29. 9. 2022.

1Smiselno prim. sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 41/2022 z dne 29. 9. 2022.

11.Pritožbene navedbe o nesmiselnosti zahteve FURS, da naj pravna oseba s sedežem v Ljubljani, kjer prebiva tudi njena odgovorna oseba, dokumentacijo posreduje izpostavi FURS v Murski Soboti, se v osnovi ne nanašajo na prekrškovni postopek, vseeno pa pritožbeno sodišče kratko pojasnjuje, da iz 9. člena ZFU izhaja, da Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave, kar pomeni, da FURS davčne postopke (vključno z nadzorom po 129. členu ZDavP-2, kot je bil uveden zoper pravno in odgovorno osebo v obravnavani zadevi) izvaja kot enovit organ. Niti ZFU, niti ZDavP-2 ne določata krajevne pristojnosti notranjih organizacijskih enot finančne uprave po sedežu pravne osebe, prebivališču odgovorne osebe ipd., kar pomeni, da lahko davčni postopek zoper pravno in odgovorno osebo iz Ljubljane vodi katera koli notranja organizacijska enota finančne uprave, se pravi tudi Finančni urad Murska Sobota.

13.Sklepno pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da ZDavP-2 izrecno sicer res ne določa, da mora pravna oseba imeti dostop do eDavkov, vendar pa to jasno izhaja iz vsebine 85.a člena tega zakona. Pravne osebe (drugače od fizičnih oseb) namreč nimajo možnosti izbire o načinu vročanja dokumentov v davčnem postopku, ampak so v sistem vročanja prek eDavkov obvezno vključene že na podlagi zakona (t.j. 85.a člena ZDavP-2), kar logično pomeni, da si dostop do eDavkov morajo urediti (bodisi same ali pa preko pooblaščenca). Pri tem pa velja omejitev, da se jim prek portala eDavki lahko elektronsko vročajo le pisanja v davčnem postopku, ne pa tudi akti, ki jih FURS izda kot prekrškovni organ v prekrškovnem postopku.

12.Sklepno pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da ZDavP-2 izrecno sicer res ne določa, da mora pravna oseba imeti dostop do eDavkov, vendar pa to jasno izhaja iz vsebine 85.a člena tega zakona. Pravne osebe (drugače od fizičnih oseb) namreč nimajo možnosti izbire o načinu vročanja dokumentov v davčnem postopku, ampak so v sistem vročanja prek eDavkov obvezno vključene že na podlagi zakona (t.j. 85.a člena ZDavP-2), kar logično pomeni, da si dostop do eDavkov morajo urediti (bodisi same ali pa preko pooblaščenca). Pri tem pa velja omejitev, da se jim prek portala eDavki lahko elektronsko vročajo le pisanja v davčnem postopku, ne pa tudi akti, ki jih FURS izda kot prekrškovni organ v prekrškovnem postopku.

2Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Poročevalec DZ EVA 2013-1611-0179, str. 31.

2Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Poročevalec DZ EVA 2013-1611-0179, str. 31.

12.Sklepno pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da ZDavP-2 izrecno sicer res ne določa, da mora pravna oseba imeti dostop do eDavkov, vendar pa to jasno izhaja iz vsebine 85.a člena tega zakona. Pravne osebe (drugače od fizičnih oseb) namreč nimajo možnosti izbire o načinu vročanja dokumentov v davčnem postopku, ampak so v sistem vročanja prek eDavkov obvezno vključene že na podlagi zakona (t.j. 85.a člena ZDavP-2), kar logično pomeni, da si dostop do eDavkov morajo urediti (bodisi same ali pa preko pooblaščenca). Pri tem pa velja omejitev, da se jim prek portala eDavki lahko elektronsko vročajo le pisanja v davčnem postopku, ne pa tudi akti, ki jih FURS izda kot prekrškovni organ v prekrškovnem postopku.

-------------------------------

-------------------------------

3Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča potrebno razumeti tudi sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 6/2023 z dne 28. 6. 2023.

3Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča potrebno razumeti tudi sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 6/2023 z dne 28. 6. 2023.

-------------------------------

1Smiselno prim. sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 41/2022 z dne 29. 9. 2022.

1. Smiselno prim. sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 41/2022 z dne 29. 9. 2022.

Zveza:

Zveza:

2Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Poročevalec DZ EVA 2013-1611-0179, str. 31.

1. Smiselno prim. sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 41/2022 z dne 29. 9. 2022.

2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Poročevalec DZ EVA 2013-1611-0179, str. 31.

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 85a, 129 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (2014) - ZDavP-2H - člen 9 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 85a, 129 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (2014) - ZDavP-2H - člen 9 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5

2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Poročevalec DZ EVA 2013-1611-0179, str. 31.

3Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča potrebno razumeti tudi sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 6/2023 z dne 28. 6. 2023.

3. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča potrebno razumeti tudi sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 6/2023 z dne 28. 6. 2023.

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

3. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča potrebno razumeti tudi sklep Vrhovnega sodišča RS IV Ips 6/2023 z dne 28. 6. 2023.

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 85a, 129 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (2014) - ZDavP-2H - člen 9 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.