Jedro

Pritožnik navaja, da potrebuje, da pride na stik, dve uri vožnje, vendar pa, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo, je namen stikov pod nadzorom v tem, da se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stike med tremi ml. otroci in nasprotnim udeležencem, določenimi s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju II N 43/2024 z dne 28. 5. 2024, spremenilo tako, da bodo potekali začasno pod nadzorom in v prostorih ali izven prostorov Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), in sicer vsak ponedeljek od 13.00 do 15.00 ure, pri čemer se tako določeni stiki začnejo izvajati s 17. 2. 2025 (I. točka izreka). V II. točki izreka je CSD naložilo, da spremlja potek stikov in pripravlja poročilo o stikih, v III. točki izreka pa je začasno ureditev stikov pod nadzorom določilo za najdlje šest mesecev od 11. 2. 2025 oziroma do drugačne odločitve sodišča. V IV. točki izreka je odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Meni, da je ukrep izrečen za predolgo obdobje, saj že sam zakon določa omejitev trajanja ukrepa na največ devet mesecev. Tako je sodišče najprej izreklo ukrep za dobo treh mesecev, sedaj pa ga je podaljšalo na maksimalno dobo še dodatnih šest mesecev. Neutemeljeno sodišče zaključuje, da je nasprotni udeleženec po tem, ko je prišel na stike v X, spravljal otroke v stisko. Nesprejemljivo je, da mora na stike, za kar potrebuje 2 uri vožnje in mora zaradi tega porabiti svoj dopust, ki ga potem ne bo imel, da bi lahko čas kvalitetno preživljal z otroci. Selitev predlagateljice pa predstavlja okoliščino, ki znatno otežuje stike, zato je tudi predlagal drugačen termin stikov, čemur pa ni bilo ugodeno. Sodišče mu neutemeljeno očita, da ni prišel na stike. Da so bili otroci razočarani, ker očeta ni bilo na stik, jasno kažejo na nesmiselnost ukrepa ureditve stikov pod nadzorom, otroci si stike želijo in očeta pogrešajo. Prav tako še ni bil podan odgovor, zakaj so stiki pod nadzorom sploh potrebni. Po prejemu poročila CSD se lahko sodišče prepriča, da so stiki pristni, da se otroci očeta veselijo in ga pogrešajo. Sodišče gradi svojo odločitev na domnevi o grdem govorjenju nasprotnega udeleženca o predlagateljici in o dvomljivem fizičnem nasilju nad njo. Sodišče pa tudi ne pojasni, zakaj zgolj na podlagi dveh stikov ni mogoče sklepati na pristnost odnosov, zato je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. in 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otrok (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pri tem je svojo odločitev oprlo tako na mnenje CSD z dne 6. 12. 2024 in poročilo CSD X z dne 28. 1. 2025, iz katerih izhaja, da oče v začetku na stike ni prihajal, sedaj pa sta bila izvedena le dva stika pod nadzorom.

6.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče v predmetnem postopku izdalo začasno odredbo Z 8/2024 z dne 11. 11. 2024, po kateri so potekali stiki med ml. otroki in nasprotnim udeležencem pod nadzorom CSD vsako sredo od 15.00 do 16.00 ure. Pri tem je odločilo, da začasna odredba velja tri mesece. Zaradi spremembe kraja bivališča predlagateljice in ml. otrok (predlagateljica se je nahajala v varni hiši na področju Y, vendar je zaradi dejstva, ker je nasprotni udeleženec ugotovil, kje se nahaja, bila za tem premeščena v varno hišo v X, tako da je sedaj nad izvajanjem stikov pristojen CSD X), so se stiki prilagodili možnostim CSD X in so potekali vsak ponedeljek (prej v sredo) od 14.00 do 15.00 ure. Pred iztekom začasne odredbe je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je stike pod nadzorom CSD podaljšalo še za šest mesecev od 11. 2. 2025 oziroma do drugačne odločitve sodišča in sedaj potekajo v ponedeljek od 13.00 do 15.00 ure.

7.141. člen DZ opredeljuje stike kot pravico otroka in tudi pravico staršev, pri čemer poudarja, da se z njimi zagotavljajo otrokove koristi. Stiki otroka s starši morajo prvenstveno omogočiti otroku, da ohrani občutek čustvene navezanosti in medsebojne pripadnosti s staršem, s katerim ne živi skupaj, šele nato je njihov namen tudi, da ločeni starš uresniči svoje čustvene potrebe ter se seznanja z otrokovim telesnim in duševnim razvojem. Sodišče lahko odvzame ali omeji pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je po poteku tega obdobja ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (163. člen DZ)1.

8.Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo sedaj izpodbijano začasno odredbo, po tem, ko je ugotovilo, da sta na podlagi začasne odredbe z dne 11. 11. 2024, bila izvedena le dva stika pod nadzorom, zato je ocenilo, da je za odločitev o nadaljnjem poteku stikov potrebno, da se izvede še nekaj tovrstnih stikov, saj le dva izvedena stika še nista pokazatelj, da ml. otroci z izvajanjem neposrednih stikov z očetom (brez nadzora CSD) ne bodo ogroženi. Do takšnega zaključka je prišlo sodišče prve stopnje na podlagi vpogleda v zadevo V N 26/2024, kjer je bil dne 6. 2. 2024 nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep, po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja (v nadaljevanju ZPND), o prepovedi približevanja predlagateljici za 12 mesecev. Prav tako je predlagateljica podala predlog za podaljšanje ukrepa, h kateremu je predložila izpise SMS sporočil, iz katerih izhaja, da se nasprotni udeleženec pogovarja z otroki o materi in o njenem sestajanju z moškimi, s takšnim ravnanjem pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ki podrobneje citira vsebino SMS sporočil, nasprotni udeleženec pri otrocih povzroča duševno stisko, kar ni v korist otrok, saj se slednje že kaže na neprimernem obnašanju otrok do matere, ki jo žalijo z žaljivkami "kurba, prasica", ter ne upoštevajo njenih navodil in omejitev. S takšnim ravnanjem pa tudi po mnenju sodišča druge stopnje nasprotni udeleženec otrokom povzroča dolgoročno škodo na njihovem psihosocialnem razvoju, s tem pa je podana njihova ogroženost.

9.Pritožnik navaja, da potrebuje, da pride na stik, dve uri vožnje, vendar pa, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo, je namen stikov pod nadzorom v tem, da se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Dejstvo, da so otroci žalostni, ker oče ni prišel na stik, ne pomeni, da morajo stiki potekati na drugačen način, ker so otroci na očeta navezani, zato bi od nasprotnega udeleženca bilo pričakovati, da stisko oziroma ogroženost otrok zazna in se tovrstnih stikov v njihovo korist udeležuje, ne glede na njegove delovne obveznosti.

10.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da še vedno obstaja potreba, da stiki potekajo pod nadzorom CSD. V kolikor bo CSD ugotovil, da stiki potekajo brez težav, da se otroci na stikih dobro počutijo in da več ni podlage, da slednji potekajo pod nadzorom, pa bo CSD o slednjem obvestil sodišče, katerega že sicer mesečno obvešča o izvajanju in poteku stikov, tako da bo lahko predmetna začasna odredba tudi predčasno prenehala oz. bo o izvajanju stikov odločeno drugače. Do takrat pa je pomembno, da se ohranja ustrezna povezanost med njimi, kar je tudi namen stikov, saj se s tem preprečuje odtujenost in se v največji meri ščiti korist otrok in preprečuje njihova ogroženost, do katere bi lahko prišlo v primeru daljše odsotnosti stikov.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

12.Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1. VSM III Cp 633/2024 z dne 20. 8. 2024.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 161, 163

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.