Jedro

Po 63. čl. ZDSS-1, sodišče presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe zavoda, zato je obstoj dokončne odločbe procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.

Ker je po ZZVZZ in Pravilih OZZ ugotovitev in odločitev o začasni zadržanosti z dela v pristojnosti organov zavoda, ki so dolžni odločiti o vzroku zadržanosti, njenem pričetku, trajanju in zaključku, je šele zoper njihove dokončne upravne akte dopusten sodni spor. Zato je potrebno tožbo za priznanje začasne zadržanosti z dela v časovno neopredeljenem obdobju, vloženo neposredno na sodišče, kot nedopustno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 25.2.2005 ter ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v času od

5.1.2005 do 9.2.2005. S sklepom je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za ves čas, dokler sodišče ne bo odločilo o zakonitosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sklep je utemeljilo z določbo 63. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1), da sodišče presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke.

Obstoj dokončne odločbe je torej procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.

Zoper sklep se je pritožil tožnik in smiselno zatrjeval, da tožena stranka ne more odločiti o njegovih pravicah na podlagi nepravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedel je, da je začasna nezmožnost za delo ugotovljena pri njem do 31.7.2005. Ponavlja zahtevo, da se ugotovi začasna nezmožnost, dokler ne bo odločeno s sodno odločbo o tožbi zoper odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po 81. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS št. 9/92 s spremembami - ZZVZZ) v postopkih za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja odločajo zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Imenovani zdravnik je pristojen odločiti o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje. Imenovani zdravnik odloči tudi o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni. Na odločbo imenovanega zdravnika se po 82. čl. ZZVZZ zavarovana oseba ali delodajalec lahko v treh delovnih dneh od vročitve odločbe pritožita. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor zavoda. Zavod je pooblaščen, da postopke uveljavljanja pravic podrobneje uredi s splošnim aktom. Na podlagi pooblastila je Zavod sprejel Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo, Ur.l. RS št. 30/2003 s spremembami - v nadaljevanju: Pravila OZZ), ki v 1. odst. 233. čl. določajo, da imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredelita začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka.

Tožnikova zahteva za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo ni utemeljena že na podlagi postopkovnih določb, kot jih ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Po ZZVZZ in Pravilih OZZ je ugotovitev in odločitev o začasni zadržanosti od dela pristojnost organov tožene stranke, imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije, ki sta tudi dolžna odločiti o vzroku zadržanosti, njenem pričetku, trajanju in zaključku, kar izhaja že iz samega pravnega pojma, da gre za začasno zadržanost. Po 85. čl. ZZVZZ se za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uporablja zakon o splošnem upravnem postopku, če ni drugače določeno, kar pomeni, da se o tožnikovi pravici odloči z upravnim aktom. Socialni spor je dopusten, le če tožeča stranka uveljavlja, da je bila prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt, na zahtevo upravičene osebe, ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. O konkretnih obdobjih morebitne začasne zadržanosti od dela bodo po upravnem postopku odločili organi tožene stranke in šele zoper njihove dokončne upravne akte je dopusten spor. Ker tožba za priznanje začasne zadržanosti od dela v časovno neopredeljenem obdobju neposredno na sodišče ni dopustna, je sodišče prve stopnje v skladu s 63. čl. ZDSS-1 tožbo pravilno zavrglo.