Jedro

Materialno pravo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili. Pravdni stranki soglašata, da sta toženca kot prevzemnika posla zgradila fasado na hiši tožnikov in da sta tožnika plačala opravljeno delo, zato so pravilno uporabljena določila XII. poglavja ZOR, ki urejajo pogodbo o delu (člen 600 - 630 ZOR). Ker sta sodišči na podlagi izvedenih dokazov ocenili, da izdelana fasada ne ustreza veljavnim standardom in ni uporabljen primerni material za toplotno izolacijo ter da zaradi tega nastajajo škodljive posledice, sta odgovorna za napake.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 5.355.671 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od zneska 1.734.500 tolarjev od 06.10.1999 dalje in od zneska 3.621.171 tolarjev od 16.11.2000 dalje. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da sta toženca izdelala fasado na hiši tožnikov, da uporabljeni material za fasado ne ustreza obstoječim podnebnim razmeram in da povzroča škodo. Ker napaka ni lepotna, temveč bistvena in je zanjo odgovorna tožena stranka, mora povrniti prejeto plačilo 1.734.500 tolarjev in plačati stroške za odstranitev fasade 3.621.171 tolarjev s pripadki. Proti taki sodbi se je pritožila tožena stranka, toda sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča, je tožena stranka pravočasno vložila revizijo.

Predlaga spremembo sodb in zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti, ali podrejeno razveljavitev sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Uvodoma navaja, da vlaga revizijo "iz vseh revizijskih razlogov", v tretjem odstavku obrazložitve pa pojasni, da izpodbijana sodba ni pravilna, ker "je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo ter bistveno kršilo določbe pravdnega postopka". Nato navaja, da sta toženca na hiši tožnikov naredila fasado. Trdita, da je material za izvedbo priskrbela tožeča stranka, ki ga je tudi pripeljala na gradbišče. Tožena stranka je po naročilu tožeče stranke vgradila ta material. Spremembo projekta je naročila tožeča stranka in ne tožena stranka. Če bi tožeča stranka zahtevala gradnjo fasade po projektu, ki ga tožencema ni pokazala in ne izročila, bi toženca zgradila fasado po projektu. Toženca trdita, da nista vedela, da material ni primeren, saj se gradijo tudi take fasade. Razlika med projektom in izvedbo je samo v tem, da je vgrajena EP folija, v projektu pa je predviden tervol. Revizija dodaja, da sta tožnika že od vsega začetka vedela kakšen material sta nabavila, zato trdi da je prišlo do prekluzije uveljavljanja skritih napak. Po njenem mnenju bi moralo sodišče zaslišati trgovca, ki je tožeči stranki prodal gradbeni material. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

Predlaga zavrnitev revizije. Opozarja, da revizija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena. Meni tudi, da toženca prihajata v nasprotje sama s seboj, ker trdita, da sta takšen material že vgrajevala in bi torej morala poznati lastnosti materiala in vedeti, da ni primerna toplotna izolacija. Ker sta tožena strokovnjaka, bi morala tožečo stranko opozoriti na napake materiala, tudi če bi bilo res, da bi kupila in pripeljala material tožeča stranka.

Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da po 371. členu ZPP sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, pri čemer pazi po uradni dolžnosti samo na pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka, ki v reviziji sicer omenja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, teh pravno ne opredeli in tudi opisno ne pojasni, v čem naj bi bila kršena postopkovna pravila. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni.

Tudi revizijski očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni upravičen, ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi, ki je namenjeno predvsem poenotenju procesnega in materialnega prava. Vložiti ga je mogoče šele potem, ko je bila izčrpana ustavna pravica do pritožbe ali do drugega pravnega sredstva in razumljivo je, da je omejeno samo na tiste razloge, ki so v zakonu taksativno predpisani. Zato revizijsko sodišče ni upoštevalo očitkov, ki jih revizija utemeljuje s ponavljanjem svojih pogledov na dejanski stan in na to, kako bi bilo treba zanj uporabiti materialno pravo.

Materialno pravo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili. Pravdni stranki soglašata, da sta toženca kot prevzemnika posla zgradila fasado na hiši tožnikov in da sta tožnika plačala opravljeno delo, zato so pravilno uporabljena določila XII. poglavja Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78-57/89), ki urejajo pogodbo o delu (člen 600 - 630 ZOR). Ker sta sodišči na podlagi izvedenih dokazov ocenili, da izdelana fasada ne ustreza veljavnim standardom in ni uporabljen primerni material za toplotno izolacijo ter da zaradi tega nastajajo škodljive posledice, sta odgovorna za napake.

Revizijsko pojasnjevanje češ da toženca nista videla projektne dokumentacije, ni resnično, ker sta sodišči ugotovili drugačno dejansko stanje. Poleg tega ne privede do želenega rezultata, ker sta toženca strokovnjaka, ki bi morala pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s posebno skrbnostjo in po pravilih stroke. Zakon o graditvi objektov (ZGO, Ur. l. SRS, št. 34-84 - 52-2000) določa, da smejo graditi objekte samo gospodarske družbe in zadruge, ki so registrirane za dejavnost, v katero spada graditev, posamezna dela pa smejo izvajati tudi obrtniki, ki imajo za ta dela obrtno dovoljenje. Ker gre za strokovne subjekte, zakon še zahteva, da se morajo ravnati po lokacijski in gradbeni dokumentaciji, izvajati dela po projektu in vgrajevati kvaliteten in ustrezen material. Zato bi morala toženca zahtevati ustrezno dokumentacijo, po 606. členu ZOR pa bi morala tožnika kot naročnika dela opozoriti na morebitne napake v njunem naročilu ali v materialu, za katere sta vedela ali bi morala vedeti.

V zvezi z roki za grajanje napak sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bilo delo končano 18.06.1998, tako da sta pravilno izračunali, da do vložitve tožbe 08.10.1999 ni pretekel dveletni rok iz drugega odstavka 615. člena ZOR; ob ugotovitvi sodišč, da sta tožnika izvedela za skrite napake v fasadi v juliju 1999 in da sta avgusta 1999 pisno opozorila vsakega od tožencev na nekvalitetno izdelavo fasade, pa sta ravnala tudi po prvem odstavku 615. členu ZOR in nista prekludirana pri uveljavljanju zahtevkov zaradi skrite napake.

Revizijski zahtevi o zaslišanju trgovca je bilo odgovorjeno pri pojasnilu o prepovedi uveljavljanja nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava.

Glede na vse navedeno je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom in v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker toženca z revizijo nista uspela, po prvem in drugem odstavku 154. člena ZPP nista upravičena do povrnitve svojih stroškov za revizijo. Zato bi bila do povrnitve stroškov upravičena kvečjemu tožeča stranka, ki pa v odgovoru na revizijo ni navedla nič takega, kar bi izkazovalo njegovo potrebnost. Zato ni upravičena do povrnitve stroškov na revizijo (prvi odstavek 155. člena ZPP).