Jedro

Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo navedbam tožnika, da mu sklep o izredni odpovedi ni bil pravilno vročen, ker je bil hišni nabiralnik že pred tem s strani neznanega storilca na silo odprt in poškodovan. Tak zaključek je sodišče sprejelo na podlagi izpeljanega obsežnega dokaznega postopka, v okviru katerega je poleg opravljenih poizvedb in pregledanih listinskih dokazov zaslišalo tudi vse s tem v zvezi predlagane priče oz. pridobilo njihove pisne izjave. Dokazno oceno, ki jo je na podlagi tako izpeljanega dokaznega postopka sprejelo sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje sprejema kot izčrpno, notranje skladno in izkustveno logično sprejemljivo. V njeno pravilnost posledično ne dvomi, nasprotne pritožbene navedbe o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa zavrača kot neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (sodbo in sklepom) zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 16. 12. 2021 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. ... z dne 26. 4. 2022, terjal ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 26. 2. 2022 in mu še vedno traja, in naložitev toženki, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga za čas od 27. 2. 2022 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja in v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ tako, da mu bo priznana delovna doba od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od vključno 27. 2. 2022 dalje do dne ponovnega nastopa dela pri toženki, ter mu od 27. 2. 2022 dalje v skladu s pogodbo o zaposlitvi obračunati bruto plačo v višini 1.871,79 EUR mesečno, ki bi jo tožnik prejel, če bi bil na delu, ter mu nato izplačati ustrezne neto zneske plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti neto plače od 15. dne v mesecu dalje za pretekli mesece do plačila (sklep v I. točki izreka). V II. točki izreka je s sodbo (ki ni predmet pritožbe) ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 10. 2. 2022 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. ... z dne 30. 3. 2022 nična. Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (sklep v III. točki izreka).

2. Zoper I. in III. točko take prvostopne odločitve se pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev glede zakonitosti (prve) izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 12. 2021 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS z dne 26. 4. 2022 oprlo na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, da je bil tožniku dne 17. 2. 2022 pravilno vročen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je toženka izdala 16. 1. 2022. V skladu s tako opravljeno vročitvijo sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči osemdnevni pritožbeni rok iz prvega odstavka 25. člena Zakona o javnih uslužbencih, tožnik pa ni podal pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi. Posledično je toženka 7. 3. 2022 tožniku poslala obvestilo o prenehanju delovnega razmerja z dne 26. 2. 2022, katerega vročitev je bila opravljena 24. 3. 2022 na podlagi fikcije vročitve. Tožnik je 1. 4. 2022 na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS vložil pritožbo v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila s sklepom Komisije z dne 26. 4. 2022, tožniku vročenim 5. 5. 2022, zavržena kot prepozna. Tožnik je posledično vložil tožbo z dne 16. 5. 2022, zavrženo z izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje. Pri taki odločitvi sodišče ni sledilo izpovedbi in predloženim dokazom tožnika, da je bil poštni nabiralnik na naslovu prebivanja tožnika na A. na silo odprt s strani neznane osebe in poškodovan, v posledici česar tožniku ni bil vročen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 1. 2022 (pravilno: 16. 12. 2021). Za svoje trditve je tožnik predložil relevantne dokaze, na podlagi katerih bi moralo sodišče ugotoviti, da tožnik sploh ni bil obveščen o prispetju sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa zoper njega tudi ni mogel pravočasno uveljavljati pravnega varstva. S tem v zvezi je sodišče zmotno sledilo dokazom toženke (dopisom Pošte Slovenije z dne 20. 12. 2022 in 27. 1. 2023 ter izpovedi pismonoše B. B.), čeprav iz dopisov izhaja samo, da je pismonoša na naslovu prebivanja tožnika pustil obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku, ne dokazujejo pa, da hišni predalčnik ni bil poškodovan, kot nasprotno na podlagi fotografij in izpovedi dokazuje tožnik. Poleg tega iz izpovedbe kot priča zaslišanega pismonoše B. B. izhaja, da dne 1. 2. 2022, ko je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v hišnem predalčniku, ni delal, posledično ne ve ničesar o stanju poštnega nabiralnika niti tega, kdo od pismonoš naj bi takrat pustil obvestilo o prispelem pismu. V svoji nadaljnji izpovedbi je priča B. B. vendarle dopustila možnost, da je bil hišni predalčnik tudi malo poškodovan, sodišče pa ni ugotavljalo, ali je bil hišni predalčnik poškodovan tako, da bi lahko nepoklicana oseba vanj segla z roko in si prilastila pismo ali obvestilo o prispelem pismu oz. bi ga lahko odnesel veter. Izpovedba te priče, da v poškodovani hišni predalčnik ne bi nikoli odložila pisanja, je v nasprotju z njeno predhodno izjavo, da je bil predalčnik mogoče vseeno malo poškodovan. Tožnik izpostavlja razloge za neverodostojnost te priče. V okviru smiselno zatrjevane zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi s stanjem hišnega predalčnika tožnik opozarja še na izpovedbo priče C. C., ki je potrdil poškodbo hišnega predalčnika tožnika pozimi, tako stanje hišnega predalčnika v relevantnem obdobju pa je v svoji izpovedbi opisala tudi priča D. D. Sicer pa tudi iz listin v spisu izhaja, da tožniku v mesecu aprilu ni bila vročena pošiljka ZZZS, ker je bil nabiralnik poškodovan, kar potrjuje, da je bil poškodovan ves čas od meseca februarja 2022. Tudi iz pisne izjave priče E. E. izhaja, da je tožnik zatrjeval težave z nabiralnikom in da je ta poškodovan, torej da tožniku prvi sklep o izredni odpovedi ni bil vročen. Dopis ZZZS, da so se prvič šele 28. 4. 2022 ob vročanju pošte tožniku soočili s težavami zaradi poškodovanega nabiralnika, dokazuje samo, da so očitno poštarji malomarno opravljali svoje delo, saj o poškodovanju nabiralnika niso obveščali. Tožnik izpostavlja, da ni nikoli zatrjeval, da v nabiralniku od februarja 2022 dalje ni prejel nobenega pisanja (prejel je dopis toženke z dne 7. 3. 2022 in sklep o drugi odpovedi z dne 10. 2. 2022), zagotovo pa zaradi poškodovanosti ni prejel vseh pisanj, med drugim tudi prve izredne odpovedi. Ker sodišče svojo odločitev o nepoškodovanosti hišnega predalčnika opira na domneve in neverodostojno pričanje priče B. B., je taka odločitev zmotna. Sodišče je posledično neutemeljeno zavrglo zahtevek v delu, da je prva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožniku ni bila vročena na pravilen način in v zakonitem roku. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane odločbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z vročanjem prve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 12. 2021 je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev in jo ustrezno utemeljilo, tako da jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Sodišče druge stopnje soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega dela sodne odločbe, ter se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Predmet pritožbe je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove tožbe v delu, v katerem je ta uveljavljal nezakonitost prve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 12. 2021 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 26. 4. 2022 ter zahteval reintegracijo in reparacijo. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da je bil tožniku vročen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 12. 2021, zoper katerega pa tožnik ni izkoristil možnosti pritožbe v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, kot to določa prvi odstavek 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU). Zato se šteje, da tožnik možnosti pritožbe ni izkoristil, posledično v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJU sodno varstvo pred delovnim sodiščem ni dopustno. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkanja procesne predpostavke izpolnjenosti notranjega varstva v skladu z 274. členom ZPP tožbo v navedenem delu zavrglo. Pri taki odločitvi sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam tožnika, da mu sklep o izredni odpovedi z dne 16. 12. 2021 ni bil pravilno vročen, ker je bil hišni nabiralnik že pred tem s strani neznanega storilca na silo odprt in poškodovan. Tak zaključek je sodišče sprejelo na podlagi izpeljanega obsežnega dokaznega postopka, v okviru katerega je poleg opravljenih poizvedb in pregledanih listinskih dokazov zaslišalo tudi vse s tem v zvezi predlagane priče (B. B., D. D. in C. C.) oz. pridobilo njihove pisne izjave (priča E. E.). Dokazno oceno, ki jo je na podlagi tako izpeljanega dokaznega postopka sprejelo sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje sprejema kot izčrpno, notranje skladno in izkustveno logično sprejemljivo. V njeno pravilnost posledično ne dvomi, nasprotne pritožbene navedbe o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa zavrača kot neutemeljene.

7. Glede na tožnikove očitke, da mu sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 12. 2021 ni bil (pravilno) vročen, je sodišče prve stopnje okoliščine sporne vročitve tega sklepa pravilno ugotavljalo na podlagi poizvedb, opravljenih pri Pošti Slovenije (list. št. 100 in 185 spisa), iz katerih je razbralo, da je pismonoša dne 1. 2. 2022 opravil poskus osebne vročitve navedenega sklepa, naslovljenega na tožnika, na naslovu A. Vročitev ni bila mogoča, ker ni bilo osebe za prevzem, zato je pismonoša v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pismu. Naslovnik pisanja na pošti v 15 dneh ni prevzel, zato je bilo pisanje po poteku navedenega roka dne 17. 2. 2022 dano v hišni nabiralnik s strani pismonoše B. B. Sodišče prve stopnje je iz dopisov pošte pravilno razbralo, da je bilo pisanje vloženo v pravilen in ustrezen hišni predalčnik, ki navedenega dne ni bil poškodovan. Ni mogoče slediti pritožbeni graji, da naj bi sodišče zmotno verjelo tem dokazom toženke, saj je predlagane poizvedbe pri pošti predlagal tožnik in ne toženka, enako pa velja tudi za zaslišanje pismonoše B. B.. Izpovedbi slednjega tožnik neutemeljeno odreka verodostojnost in zanesljivost s pavšalnimi očitki o malomarnem opravljanju dela pismonoš in njegovi posledični zainteresiranosti za izid postopka z namenom, da bi prikril nepravilnosti pri opravljanju dela (v smislu neobveščanja o poškodovanem nabiralniku). Po prepričanju sodišča druge stopnje je prvostopno sodišče iz izpovedbe priče B. B., ki je potrdil svoj podpis na hrbtni strani vročilnice v prilogi B4/2, pravilno razbralo njegovo povsem jasno in odločno pojasnilo, da v primeru, če bi bil hišni predalčnik poškodovan, tako da se vanj ne bi smelo vročati (torej če bi bil neustrezen), vanj ne bi dal pisma, temveč bi ga nesel nazaj na pošto. Na podlagi navedenega pojasnila pismonoše je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno zaključilo, da hišni predalčnik na dan 17. 2. 2022, ko je pismonoša vanj vložil predmetno pisanje, ni bil poškodovan. Dostavek navedene priče, izrecno izzvane z vprašanjem pooblaščenca tožnika, da se ne spominja, če je bil nabiralnik slučajno malo poškodovan, ne pomeni, kot poskuša prikazati pritožnik, da je pismonoša dopustil možnost, da je bil nabiralnik neuporaben, temveč nasprotno, da tudi morebitna majhna poškodba nabiralnika na njegovo uporabno vrednost ne bi vplivala, saj v kolikor bi, vanj pismonoša pisanja ne bi vložil. Posledično je neutemeljen smiselni pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni nadalje ugotavljalo, ali je bil hišni predalčnik poškodovan tako, da bi lahko nepoklicana oseba vanj prosto segla z roko ali da bi ga odnesel veter. Trditev, da bi bilo stanje nabiralnika tako, tožnik v postopku na prvi stopnji niti ni podal, zato so očitki v tej smeri neupoštevna pritožbena novota (337. člen ZPP), kot v odgovoru na pritožbo utemeljeno izpostavlja tudi toženka. Slednja nadalje pravilno opozarja, da bi taka poškodba pomenila neustrezen nabiralnik, v kakršnega priča B. B. po svoji izpovedbi pisanja ne bi vložila.

8. Pravilnosti prvostopnega zaključka o ustreznosti nabiralnika relevantnega dne vročitve spornega pisanja (17. 2. 2022) ne morejo spremeniti po tožniku predložene fotografije (nesporno) kasnejšega nedefiniranega datuma (priloga A24), iz katerih izhaja aktualno stanje nabiralnika (oz. sedaj kar treh nabiralnikov), ki je celo na drugi lokaciji (na ograji). Tudi priča B. B. je v svoji izpovedbi potrdila, da gre za kasnejše stanje nabiralnikov, drugačno od tistega v času vročanja, ko je bil (en) nabiralnik na hiši. Pri tem je povsem nepomembna njegova pavšalna ocena, kako dolgo je stanje takšno, relevantno je le, da je drugačno od tistega v času vročanja, kar pa je priča B. B. povsem zanesljivo potrdila. Razlogi za neverodostojnost te priče, ki jih v pritožbi navaja tožnik (prikrivanje malomarnega opravljanja dela zaradi neobveščanja o poškodovanosti nabiralnika) so pavšalni in malo verjetni, saj gre za pismonošo, ki je glede na podatke v spisu le izjemoma dostavljal pošiljke v rajonu tožnikovega naslova, zato bi očitek neobveščanja lahko prej doletel redne pismonoše na tej lokaciji.

9. Sodišče druge stopnje kot pravilno, notranje skladno in izkustveno sprejemljivo sprejema tudi dokazno oceno izpovedb prič C. C. in D. D. Pri prvem sodišče prve stopnje utemeljeno ni spregledalo omejene spoznavne vrednosti njegove izpovedbe zaradi zgolj enkratnega obiska pri tožniku nedoločenega časovnega obdobja ter njegove ostalim izvedenim dokazom nasprotujoče izpovedbe o kar treh nabiralnikih v relevantnem obdobju, ki naj bi bili vsi uničeni. Pri presoji verodostojnosti priče C. C. pa je utemeljeno upoštevalo tudi njegov prijateljski odnos s tožnikom. Iz izpovedbe priče D. D. je sodišče prve stopnje pravilno razbralo neoporečnost nabiralnika v času oddaje stanovanja tožniku v najem, nekonkretizirana izpovedba priče o poškodovanosti nabiralnika enkrat v kasnejšem obdobju spomladi, pa niti približno ni bila tako določna, kot skuša v svoji pritožbi prikazati tožnik, da bi lahko potrdila poškodbo nabiralnika na dan vročitve spornega pisanja 17. 2. 2022. Še več, tožnik niti v svoji izpovedbi kot stranka časovnega obdobja, ko je opazil, da je nabiralnik poškodovan, ni znal časovno umestiti.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi s stanjem nabiralnika relevantnega dne povsem izkustveno logično sprejemljivo ocenilo tudi ostale izvedene dokaze, ki neposredno ali pa tudi posredno potrjujejo pravilnost prvostopnega zaključka o nepoškodovanosti nabiralnika tega dne, zaradi česar je bila lahko pošiljka (prvi sklep o izredni odpovedi z dne 16. 12. 2021) tožniku vanj 17. 2. 2022 povsem pravilno vložena in s tem s fikcijo vročena (četrti odstavek 142. člena ZPP). Med posredne dokaze v tej smeri spada pisna izjava priče E. E. (priloga B109), kateri je tožnik po obvestilu o prenehanju delovnega razmerja na podlagi prve izredne odpovedi po telefonu nizal povsem druge težave v zvezi s prejemanjem pošiljk na naslovu bivanja (da ni imel nabiralnika, da ni imel imena na nabiralniku, možnost vročitve drugim stanovalcem), ne pa poškodovanosti nabiralnika. Dopis ZZZS, da so se prvič šele konec aprila (28. 4. 2022) ob vročanju pošte tožniku soočili s težavami zaradi poškodovanega nabiralnika, pa nikakor ne potrjuje, da je bil nabiralnik poškodovan ves čas od meseca februarja 2022, kot v svoji pritožbi zmotno in nelogično trdi tožnik. Upoštevaje, da tožnik v svojih navedbah ni prerekal prejema pošiljk, ki mu jih je toženka v nadaljnjem postopku na isti naslov vročala v časovno kasnejšem obdobju (tako obvestila o prenehanju delovnega razmerja in vračilu delovne knjižice z dne 7. 3. 2022 - priloga B88 kot sklepa o drugi izredni odpovedi z dne 10. 2. 2022 - priloga B10), je tudi na podlagi navedenih okoliščin sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da hišni nabiralnik na tožnikovem takratnem naslovu bivanja v relevantnem obdobju še ni bil poškodovan, zato mu je lahko toženka prvo izredno odpoved vanj pravilno vročila. V zvezi s tožnikovo pritožbeno navedbo, da nikoli ni zatrjeval, da v nabiralniku od februarja 2022 dalje ni prejel nobenega pisanja, da pa zagotovo zaradi poškodovanosti ni prejel vseh pisanj, med drugim tudi prve izredne odpovedi, sodišče druge stopnje odgovarja, da so tovrstne trditve tožnika ostale na ravni pavšalnih in nedokazanih zatrjevanj. Tožnik niti ni konkretiziral, katerega drugega pisanja (razen prvega sklepa o izredni odpovedi z dne 16. 12. 2021) naj ne bi prejel. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domnevo o resničnosti vsebine javne listine bi tožnik lahko izpodbil (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar tega po vsem obrazloženem v obravnavani zadevi ni zmogel. 11. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe in posledično tudi sklepa o stroških postopka na prvi stopnji (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).