Jedro

Ocena nujnosti obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi po pridobitvi novega dokaza.

Izrek

Pritožbi obdolženega B.M. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega B.M. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 6 mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja, in če oškodovancu v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe ne bo plačal 750,00 EUR. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obdolženi vrniti stroške tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in plačati sodno takso ter še po drugem odstavku 105. člena ZKP oškodovancu prisojenih 750,00 EUR po premoženjskopravnem zahtevku.

2. Zoper sodbo se je obdolženi pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da ga obtožbe oprosti ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne sicer v delu, v katerem pritožnik z obrazložitvijo, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti sodbe na izpovedbi prič K.T.Z. in Z.G., meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Če sodišče opre sodbo na izpovedbo priče, ki ni izpovedovala ničesar odločujočega, ne stori nobene bistvene kršitve, razen, ko je bila ta izpovedba pridobljena na ustavno ali zakonsko protipraven način ali ko je bila pridobljena na podlagi tako nedovoljenega dokaza. Kaj takšnega pa pritožbeno sodišče niti pri preizkusu iz 383. člena ZKP ni ugotovilo.

5. Po drugi strani pa se je strinjalo s pritožnikom, da sodišče glavne obravnave dne 19. 9. 2016 ne bi smelo nadaljevati v pritožnikovi nenavzočnosti in da bi moralo M.Ć. neposredno zaslišati ali vsaj tako, da bi pritožnik zaslišanje mogel spremljati ter izpovedbo s postavljenimi vprašanji in pripombami preizkusiti. V prvem primeru je posredi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v drugem bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena, pod pogojem, da je ta vplivala ali utegnila vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.

6. V položaju, ko je sodišče prve stopnje po preloženi glavni obravnavi 4. 7. 2016 pridobilo nov dokaz, ki je za obdolženca obremenjujoč, kar dopis, ki ga je v imenu gospodarske družbe D.G. poslal M.Ć. nedvomno je, glavne obravnave dne 19. 9. 2016 v obdolženčevi nenavzočnosti, ki za ta dokaz ni vedel, ni smelo nadaljevati in ne zaključiti. Tedaj je namreč njegova navzočnost, neodvisno od opravičljivosti izostanka, nujna, že zaradi konfrontacijske pravice iz drugega odstavka 5. člena ZKP, ki je v primeru, ko je nujnost obdolženčeve navzočnosti ocenjevana zgolj z vidika ugotovljenih materialnopravnih dejstev zanikana. Ocena nujnosti obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi je tako širša, s čimer je preprečeno, da sojenje v nenavzočnosti kot izjema od ustavnopravnega jamstva iz 29. člena Ustave Republike Slovenije ne bi postalo neustavno pravilo. Drugače je glede oškodovančeve izpovedbe, ko pritožnik v pritožbeni obrazložitvi najprej prezre, da obtožba temelji tudi na tej izpovedbi, ki mu je bila, različno od omenjenega dopisa, znana ter da na glavni obravnavi ni bil navzoč, očitno po lastni odločitvi, s katero je dejansko sam sebi onemogočil, da bi navedeno izpovedbo tudi učinkovito preizkusil. 7. Pri drugi bistveni kršitvi določb kazenskega postopka je pritožbeno sodišče, izhajajoč iz podatkov spisa, predhodno ugotovilo, da je sodišče prve stopnje po preložitvi glavne obravnave 4. 7. 2016, pri gospodarski družbi D.G. opravilo poizvedbe, s katerimi je preizkusilo zanesljivost in verodostojnost navedb v obdolženčevem zagovoru. Na poizvedbe je v imenu gospodarske družbe odgovoril omenjeni M.Ć., ki je po razlogih sodbe navedbe iz obdolženčevega zagovora zanikal. S tem, in ker vsebina odgovora po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi pomembno odstopa od vsebine odgovora, ki ga je M.Ć. podal 7. 10. 2015 (priloga B 6), je tudi po presoji pritožbenega sodišča nastopil položaj, ko je bilo treba M.Ć. neposredno zaslišati. Ker to ni bilo storjeno, pritožnik vsebine drugega, obremenjujočega odgovora M.Ć. ni mogel učinkovito preizkusiti, s čemer je bil v navedeni konfrontacijski pravici iz drugega odstavka 5. člena ZKP znova prikrajšan, kot je bilo prikrajšano sodišče za morebitna nova, ne nujno zgolj obremenjujoča dejstva, ki bi jih po takšnem preizkusu ugotovilo.

8. Ne glede na razliko v vrsti, imata obe utemeljeno uveljavljani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). Pomeni, da se pritožbeno sodišče s preostalimi uveljavljanimi pritožbenimi razlogi ni moglo vsebinsko ukvarjati, da bosta v ponovljenem postopku bistveni kršitvi določb kazenskega postopka z upoštevanimi razlogi iz te odločbe, odpravljeni in da bo nato o zadevi še enkrat odločeno.