Jedro

Pritožnica pravilno poudarja, da bi pri razvrščanju v dohodkovne razrede morali biti upoštevani dohodkovni razredi iz Odredbe o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2019, veljavne na dan izdaje prvostopenjske odločbe 1. 2. 2019. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, je tožbeni zahtevek neutemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

I. „Odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 8. 2019 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 1. 2. 2019 se odpravita in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti 1,50 EUR stroškov postopka v 15 dneh od od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe citiranih upravnih odločb z dne 28. 8. 2019 in 1. 2. 2019 ter priznanje otroškega dodatka v višini 128,80 EUR od 1. 2. 2019 do 31. 1. 2020 in znižano plačilo vrtca za isto obdobje za otroka Zalo na višino 30,00 % cene programa. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi o otroškem dodatku v višini 104,10 EUR mesečno ter plačilo vrtca v višini 35,00 % cene programa, pravilni in zakoniti (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na njeno razveljavitev, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter povračilo nadaljnjih stroškov postopka.

Navaja, da ji je bil v predsodnem postopku otroški dodatek in znižano plačilo vrtca dodeljeno po razvrstitvi v 5. dohodkovni razred. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana znašal 437,35 EUR, sodišče in pred njim tožena stranka pa je pri razvrstitvi v dohodkovni razred zmotno uporabilo materialno pravo. Upravna odločba je izdana 1. 2. 2019, ko je že veljala lestvica mej dohodkov po Odredbi o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 20191 (Odredba), ki se je začela uporabljati 1. 2. 2019. V skladu z Odredbo jo je pri odločanju o višini otroškega dodatka in znižanju plačila vrtca potrebno razvrstiti v 4. dohodkovni razred za povprečni mesečni osebni dohodek na osebo v višini 376,06 EUR do 438,27 EUR in ne v 5. dohodkovni razred. Sklicuje se na načelo zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku2 (ZUP), po katerem je pristojni upravni organ dolžan odločati po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnostih in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. V skladu s tem načelom je upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja in ne v času vložitve vloge. Opozarja na sodbo v zadevi I U 791/2010, v kateri je bilo zavzeto jasno stališče, da je potrebno uporabiti predpis, veljaven v času odločanja.

Zaključek sodišča, da se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo Odredbe nadaljujejo po dotedanjih predpisih, izhaja iz napačne predpostavke, da je Odredba o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2019 postopkovno pravo. Gre za materialno pravo, ki ureja pogoje za razvrstitev v dohodkovne razrede, zato bi sodišče moralo tožbenemu zahtevku ugoditi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Vendar pa pritožba pravilno poudarja, da na pravno odločilna dejstva, ki v pritožbenem postopku niti niso sporna, materialno pravo ni v celoti pravilno uporabljeno. Posledično je neutemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov z dne 31. 1. 2020 in 1. 2. 2019 o priznanem otroškem dodatku 104,10 EUR mesečno in znižanem plačilu vrtca na 35 % ter odmero višjega otroškega dodatka ter večjega znižanja plačila vrtca, in sicer iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bilo v predsodnem postopku pravilno ugotovljeno, da znaša dohodek 4 članske družine 20.992,92 EUR, povprečni mesečni dohodek na osebo pa 437,35 EUR. Iz listin upravnega spisa je nadalje razvidno, da je bila vloga za osnovne pravice iz javnih sredstev vložena 10. 1. 2019 ter da je Center za socialno delo A. (CSD) o njej odločil 1. 2. 2019. Med drugim je razveljavil odločbo z dne 12. 12. 2018 in za obdobje enega leta od 1. 2. 2019 do 31. 1. 2020 vlagateljici priznal otroški dodatek v višini 104,10 EUR mesečno ter za isto časovno obdobje določil plačilo v višini 35 % cene programa vrtca. Skupni dohodek družine v višini 20.992,92 EUR in mesečni dohodek na osebo v višini 437,35 EUR, oziroma 451,62 EUR za znižano plačilo vrtca je bil ugotovljen na podlagi relevantnih določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev4 (ZUPJS), nato pa vlagateljica na podlagi 20. oz. 24. člena ZUPJS uvrščena v 5. dohodkovni razred.

6. Po presoji pritožbenega sodišča pa razvrstitev v 5. dohodkovni razred v okoliščinah konkretnega primera ni zakonita. V predsodnem upravnem postopku ni bilo mogoče zakonito uporabiti dohodkovnih razredov, ki na dan izdaje odločbe 1. 2. 2019 več niso veljali. Uporabiti je bilo potrebno razrede, določene z Odredbo o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2019. Odredba je bila objavljena v Uradnem listu RS dne 25. 1. 2019, začela veljati 26. 1. 2019 in se uporabljati s 1. 2. 2019 (2. člen). Po 21. členu ZUPJS se namreč meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (1. odstavek), nove meje dohodkov pa se uporabljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi (2.odstavek). V konkretnem primeru torej usklajene meje dohodkov, veljavne na dan izdaje prvostopenjskega upravnega akta, s katerim sta tožnici od istega dne dalje priznani in odmerjeni sporni denarni dajatvi.

7. Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zakonitosti. Po 6. členu ZUP-a mora organ v upravni zadevi odločati po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnostih in splošnih aktih. Prvi odstavek 6. člena ZUP-a sicer ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, katero pravo je glede na časovno veljavo merodajno za odločanje organa, zato je odgovor o uporabi materialnega prava glede na časovno veljavnost, potrebno iskati v pravni teoriji in sodni praksi.

8. Po stališču pravne teorije in sodne prakse pa velja, da morajo organi pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih praviloma uporabiti predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji5. Sicer je lahko v nekaterih upravnih zadevah uporaba materialnega predpisa vezana tudi na drugačni časovni trenutek, npr. na nastanek javnopravne obveznosti ali vložitev zahteve v upravnem postopku. Vendar je slednje načine potrebno razlagati restriktivno. Na splošno velja, da je potrebno uporabiti materialni predpis, veljaven v trenutku izdaje odločbe na prvi stopnji. Po upravno sodni in sodno-socialni praksi je za predsodni upravni postopek poleg ostalega bistveno prav načelo zakonitosti. Pomeni, da sme organ načeloma odločati na podlagi veljavnih predpisov. Če se je med postopkom materialni predpis spremenil, pa ne vsebuje prehodnih in končnih določb, ki bi urejale drugače6, mora odločiti na podlagi predpisa, veljavnega v času odločanja na prvi stopnji, ne pa v času vložitve vloge.

9. Pritožnica pravilno poudarja, da bi pri razvrščanju v dohodkovne razrede morali biti upoštevani dohodkovni razredi iz Odredbe o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2019, veljavne na dan izdaje prvostopenjske odločbe 1. 2. 2019. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, je tožbeni zahtevek neutemeljeno zavrnilo. Posledično je potrebno izpodbijano sodbo na temelju 358. člena ZPP spremeniti, zaključiti da izpodbijana upravna akta iz navedenih materialno pravnih razlogov nista zakonita, ju na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) odpraviti in zadevo vrniti v ponovno upravno odločanje. Torej razsoditi, kot je razvidno iz prvega odstavka izreka te sodne odločbe.

V ponovljenem upravnem postopku bo pristojni organ dolžan upoštevati materialno pravno stališče ter usmeritev iz te sodne odločbe in o višini otroškega dodatka ter znižanem plačilu vrtca od 1. 2. 2019 do 31. 1. 2020 ponovno odločiti upoštevaje meje dohodkov, veljavne na dan 1. 2. 2019. 10. Ob takšnem pritožbenem izidu je sodišče hkrati odločilo, da je tožena stranka na temelju 154. člena ZPP dolžna tožnici povrniti priglašenih 1,50 EUR iz naslova materialnih stroškov za priporočeno pošiljko. Priglašenih 300 točk za sestavo tožbe ni mogoče priznati, saj tožnica nima pooblaščenca za zastopanje.

11. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih pritožnica razen pavšalne zahteve, sploh ni priglasila.

1 Ur. l. RS, št. 5/2019. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 Sodbe upravnega in revizijskega sodišča: opr. št. I U 791/2010, št. I U 707/2014, I U 1006/2014, X Ips 223/2013 itd. 6 Npr. členi 389., 390., 391. itd. prehodnih in končnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami - ZPIZ-2), ki urejajo varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih; uporabo materialnega predpisa, veljavnega v času pred uveljavitvijo zakona v postopkih, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo; varstvo pričakovanih pravic itd. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.