Jedro

Kdaj je bilo zaključeno zdravljenje po poškodbi z dne 26.06.1999 je ugotovil izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Zapisal je, da je bilo v prvi fazi zdravljenje zaključeno 13.02.2000. To pa pomeni, da je bilo zdravljenje zaključeno pred sklenitvijo poravnave in se izkažejo za neutemeljena vsa tožnikova izvajanja, da je bila poravnava sklenjena preuranjeno, ko stanje invalidnosti še ni bilo dokončno. Tožnik pa se je ponovno poškodoval 12.02.2001, (kar je prav tako ugotovil izvedenec medicinske stroke) to je leto dni po zaključenem zdravljenju in tudi po vložitvi tožbe v tej pravdni zadevi. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju zatrjevanja pravno pomembnih dejstev s strani tožnika, saj ta invalidnosti po poškodbi z dne sploh ni uveljavljal, čeprav bi to glede na določilo 9. odstavka 13. člena splošnih pogojev tožene stranke lahko storil, ker je prišlo do ponovne poškodbe že prej poškodovanega uda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni kakor tudi podrejeni tožbeni zahtevek s katerima je tožnik od tožene zavarovalnice zahteval izplačilo premalo oziroma neizplačane zavarovalnine po policah kolektivnega nezgodnega zavarovanja in avtomobilskega zavarovanja.

Pravočasno pritožbo vlaga tožnik po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede na trditveno podlago, ki jo je podala tožeča stranka in glede na predlagane ter izvedene dokaze na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pomembno za odločitev tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je obširno in skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja: Kdaj je bilo zaključeno zdravljenje po poškodbi z dne je ugotovil izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Zapisal je, da je bilo v prvi fazi zdravljenje zaključeno. To pa pomeni, da je bilo zdravljenje zaključeno pred sklenitvijo poravnave in se izkažejo za neutemeljena vsa tožnikova izvajanja, da je bila poravnava sklenjena preuranjeno, ko stanje invalidnosti še ni bilo dokončno. Tožnik pa se je ponovno poškodoval, (kar je prav tako ugotovil izvedenec medicinske stroke) to je leto dni po zaključenem zdravljenju in tudi po vložitvi tožbe v tej pravdni zadevi. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju zatrjevanja pravno pomembnih dejstev s strani tožnika, saj ta invalidnosti po poškodbi z dne sploh ni uveljavljal, čeprav bi to glede na določilo 9. odstavka 13. člena splošnih pogojev tožene stranke lahko storil, ker je prišlo do ponovne poškodbe že prej poškodovanega uda. Takšne trditvene podlage pa tožeča stranka ni podala, ampak je vztrajala, da je tožnik utrpel višjo stopnjo invalidnosti od izplačane v posledici prve poškodbe.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve(drugi odstavek 350. člena ZPP) tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka(prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).