Jedro

V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, na podlagi katere je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem je tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov. Zavezanec je tožnik postal s trenutkom pridobitve odškodninskega zahtevka.

Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 12. 2008, v višini 483,00 EUR. V obrazložitvi je navedla, da je bila tožniku dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine, ki se je vodila pod opr. št. IV P 106/2009, dne 1. 12. 2008. Postopek je bil pravnomočno končan dne 13. 5. 2009, s sodno poravnavo, na podlagi katere je tožnik pridobil znesek v višini 2.250,00 EUR. V nadaljevanju odločitev utemeljuje na 48. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ter da je pred izdajo izpodbijane odločbe pozvala tožnika, da se v roku 8 dni izjavi glede pridobljenega premoženja ter da je 4. 11. 2013 tožnik odgovoril, da je tožena stranka v pravdni zadevi pravočasno nakazala dogovorjeni znesek. Na podlagi zahtevka za izplačilo nagrade je bilo dodeljenemu odvetniku A.A. iz naslova brezplačne pravne pomoči izplačanih 483,00 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da je prejel sredstva na podlagi sodne poravnave v višini 2.250,00 EUR. Sodno poravnavo pa je sklenil v dobri veri, da sredstva iz naslova BPP niso povračljiva, kot je to velel zakon. Če bi bil prepričan, da se bodo ta sredstva kadarkoli primorana vrniti, bi sklenil drugačno obliko poravnave, ali pa zaprosil, da se odpišejo iz naslova izplačanih sredstev poravnave. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani je postala pravnomočna z dnem 5. 1. 2009, štiri leta zatem pa isto sodišče nalaga povračilo izplačila BPP. Ker ni v delovnem razmerju, ampak se izobražuje, ni zmožen poravnati dolga, ki mu ga sodišče neupravičeno nalaga. Glede na zakon, ki je bil v veljavi, ko je bila sodna poravnava v toku, da se sredstva iz naslova BPP ne bodo zahtevala nazaj, se ne čuti zavezanega za vrnitev. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Uvodoma je ugotoviti, da je bila odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izdana dne 1. 12. 2008 ter pravnomočna 5. 11. 2009, torej v času sedaj veljavnega Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) (uporaba od 1. 9. 2008 dalje). Glede na navedeno sodišče ne sprejema tožnikovih ugovorov, da je bila odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, izdana na podlagi določil prejšnjega zakona. Tudi ne drži, da tožnik kot upravičenec v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 1. 12. 2008 ne bi bil opozorjen na določbo 48. člena ZBPP, ki je podlaga za izpodbijano odločitev v obravnavani zadevi (glej stran 4 odločbe z dne 1. 12. 2008).

Sodišče se torej strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je tožena stranka utemeljila odločitev, da mora tožnik povrniti stroške BPP, ker je v postopku uspel in je na podlagi sodne poravnave pridobil premoženje, nasprotna stranka pa stroškov zaradi sklenjene sodne poravnave ni dolžna povrniti (3. točka sodne poravnave, po kateri vsaka stranka nosi svoje stroške postopka). Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je v primeru, če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranka v skladu s 46. členom tega zakona.

V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, na podlagi katere je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem je tožnik glede na povsem enotno sodno prakso postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov. Zavezanec je tožnik postal s trenutkom pridobitve odškodninskega zahtevka.

Inštitut brezplačne pravne pomoči je inštitut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam, ne pomeni pa avtomatičnega pokrivanja stroškov postopka socialno šibkim osebam, ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Tožnik se zato ne more sklicevati na svojo dobro vero, da sredstva iz naslova BPP niso vračljiva.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.