Jedro

Sodišče prve stopnje je dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika nosita vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št. VL 122929/2008 z dne 18. 12. 2008 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka za znesek 2.682,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške v višini 33,00 EUR z zamudnimi obrestmi. V preostalem delu za znesek 7.884,60 EUR in za izvršilne stroške v višini 99,00 EUR je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. (1.točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 486,68 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Proti sodbi v zavrnilnem delu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ali pa jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Proti sodbi v obsodilnem delu se je pritožila tožena stranka. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, in sodbo v izpodbijanem delu spremeni in zavrne tožbeni zahtevek ali pa jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. O pritožbi tožeče stranke

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na trditve, ki sta jih podali pravdni stranki v postopku na prvi stopnji in glede na v tem postopku izvedene dokaze pravilno ugotovilo dejansko stanje.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka bila izvajalka gradbenih del za javno infrastrukturo po pogodbi št. 1/2006-20/1 z dne 17. 01. 2006 in gradbeni pogodbi št. 20/31 z dne 26. 06. 2006 ter aneksi za tožečo stranko kot naročnico. Glede na trditve tožeče stranke je pravilno ugotovilo, da so se pri določenih delih, ki jih je opravila tožena stranka, pojavile skrite napake, za katere odgovarja slednja.

10. Ugotovilo je, da je pri izvedbi fasaderskih del na Stanovanjskem bloku X prišlo do pomanjkljive izvedbe toplotne izolacije na notranjem delu zunanje stene - parapetnem zidu v dolžini 30 m (štirih stanovanj) na jugovzhodnem delu objekta, saj ni bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo.

11. Ugotovilo je še, da je tožena stranka pristopila k odpravi ugotovljenih napak, vendar jih ni odpravila v celoti ampak le delno v dolžini 15 metrov. Hkrati je tudi ugotovilo, da je preostanek ugotovljenih napak odpravila sama tožeča stranka.

12. Tožeča stranka s pritožbo nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je zavrnilo večino njenih zahtevkov, ki naj bi predstavljali stroške, v zvezi z odpravo napak, za katere je odgovorna tožena stranka.

13. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke o neutemeljenosti posameznih postavk obrazložilo z jasnimi in logičnimi razlogi, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe. S temi razlogi pritožbeno sodišče soglaša in se nanje sklicuje v izogib ponavljanju. Tožeča stranka pa s pritožbenim ponavljanjem trditev, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji, ni uspela izpodbiti pravilnih razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo njene zahtevke.

14. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bili zaračunani stroški barvanja (2.400,00 EUR), stroški zaščite teras (400,00 EUR ), stroški najema dvigal (330,50 EUR) in stroški motenja posesti (2.000,00 EUR) v vzročni zvezi s odpravo napak, za katere je bila odgovorna tožena stranka. Zato je materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek v tem obsegu, saj pavšalnega nasprotovanja tožeče stranke v pritožbi ni moglo upoštevati.

15. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno delno zavrnilo strošek, ki se nanaša na zamenjavo pločevinastega pokrova. Izračun vrednosti pločevinastega pokrova je pravilno oprlo na podatke ponudbe družbe K. d.o.o. z dne 07. 11. 2008 (A6), s katero je tožeča stranka dokazovala višino tega stroška. Pravilno pa je upoštevalo, da je dolžina pokrova, ki ga je bilo potrebno zamenjati, le 30 m in ne 50 m, kot je to zaračunala tožeča stranka v vtoževanem računu. Očitno je, da je tožeča stranka pomotoma vnesla v svoj račun končni znesek iz ponudbe, ki se nanaša na 50 m pokrova. Dejstvo pa je, da je širina pokrova že upoštevana v ceni kot izhaja iz ponudbe. Zato ne držijo drugačne pritožbene trditve.

16. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da izvedba vseh predlaganih dokazov ni bila potrebna in jih je zato zavrnilo. Tožeča stranka pa s pritožbenim zatrjevanjem, da bi moralo sodišče zaslišati še pričo B. T., drugačnega stališča sodišča prve stopnje ni izpodbila.

17. Iz zapisnika z naroka z dne 29. 03. 2010 izhaja, da je tožeča stranka predlagala izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, zato je sodišče pravilno ravnalo, ko je njej naložilo, da mora plačati predujem za izvedbo tega dokaza. Drugačne pritožbene trditve ne držijo.

18. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

19. O pritožbi tožene stranke

20. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na potek postopka in na vsebino trditev kot sta si jih pravdni stranki v postopku na prvi stopnji izmenjavali, sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je upoštevalo tudi trditve in predlagane dokaze pravdnih strank, ki sta jih podali po prvem naroku za glavno obravnavo. Drugačna pritožbena trditev ne drži. 21. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi očitanih bistvenih kršitev postopka je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je izpodbijana sodba nezakonita.

22. Tožena stranka do prvega naroka za glavno obravnavo ni nasprotovala zatrjevanju tožeče stranke, da je odgovorna za skrite napake na fasaderskih delih, ki jih je opravila na Stanovanjskem bloku X in sicer pri izvedbi toplotne izolacije na notranjem delu zunanje stene - parapetnem zidu na jugovzhodnem delu objekta. Trdila je, da je reklamacijo teh napak priznala in hkrati, da je napake tudi že odpravila na svoje stroške. S tem je nasprotovala trditvam tožeče stranke, da je napake odpravila tožeča stranka ter tožbenemu zahtevku na povračilo stroškov odprave teh napak.

23. Tožeča stranka pa je vztrajala in dokazovala, da predmetnih skritih napak ni odpravila tožena stranka pač pa, da je to storila ona.

24. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka delno odpravila napake v polovičnem obsegu, ki predstavlja dolžino 15 metrov parapeta od skupno 30 metrov, na katerih so bile napake. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno izvedenih dokazov, ki jo je podalo sodišče prve stopnje, ki takšen zaključek potrjujejo.

25. Tožena stranka pa s pritožbenim utemeljevanjem, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo prekludirane dokaze, oziroma jih nepravilno ni uporabilo, ni uspela izpodbiti pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov in dejanskih zaključkov, ki temeljijo na njih. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svoje zaključke o obsegu popravil, ki jih je opravila tožena stranka, na izpovedi prič, ki jih je kot rečeno pravilno ocenilo.

26. Pritožbene trditve, da se skrite napake nahajajo le na petnajstih metrih parapeta, kar naj bi izhajalo iz dokazov, ki naj jih sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo predstavlja pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ni upoštevalo (1. odst. 337. člena ZPP). Tožena stranka v postopku na prvi stopnji namreč ni podala konkretnih trditev o samem obsegu skritih napak. Trdila je le, da jih je v celoti odpravila na svoje stroške.

27. Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo njenih trditev, da grajanje predmetnih skritih napak ni bilo pravočasno, ki jih je podala v svoji drugi pripravljalni vlogi. Sodišče prve stopnje se res ni posebej do teh trditev opredelilo, vendar je mogoče sklepati, da jih je zavrnilo, saj je ugotovilo da je tožena stranka odgovorna za skrite napake, kar pomeni, da je zaključilo, da je bilo grajanje pravočasno.

28. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka odgovorna za ugotovljene skrite napake na 30 metrih parapeta. Ker je bilo ugotovljeno, da je napake odpravila le v polovičnem obsegu, v preostalem obsegu pa je to storila tožeča stranka, ji je materialnopravno pravilno naložilo, da mora povrniti tožeči stranki stroške odprave napak. Pri določitvi višine stroškov se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na izvedene listinske dokaze (B17). Pravilnih zaključkov o tem pa tožena stranka s pritožbenim nasprotovanjem, da gre za listino, ki ni bila pravočasno predložena, ni uspela izpodbiti.

29. Sodišče prve stopnje je tudi materialnopravno pravilno naložilo toženi stranki, da mora povrniti tožeči stranki stroške pokrovne pločevine, do zamenjave katere je prišlo zaradi odpravljanja predmetnih skritih napak. Prav tako je pravilno ugotovilo višino teh stroškov. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoje zaključke o tem. Pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje navedeni odločitvi sodišča prve stopnje, niso upoštevne iz razlogov, ki jih je pritožbeno sodišče podalo že v predhodni točki.

30. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

31. Nobena od pravdnih strank s pritožbo ni uspela, zato nosita vsaka svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).