Jedro

Tožeča stranka v predlogu pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka, ki se je kot izvajalec zavezala opraviti elektroinstalacijska dela, je vtoževala plačilo dodatno porabljenih ur dela in dodatno porabljen material. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 11. 2. 2008 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem sodišču očita kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava.

3. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V nadaljevanju zakon postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tako mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Če se stranka sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

4. Tem formalnim pogojem tožeča stranka ni zadostila. Tožeča stranka v predlogu pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev. Tožeča stranka pri zatrjevanih kršitvah postopka med drugim izhaja iz izkrivljeno predstavljenih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje oziroma omenja stališča sodne prakse, ne da bi pri tem navedla opravilne številke odločb Vrhovnega sodišča ali priložila odločbe sodišč druge stopnje. Pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča, konkretno in natančno ne opredeli. Vrhovno sodišče je zato predlog tožeče stranke na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.