Jedro

Na podlagi 1. odst. 142. čl. ZPP/77 se vročajo tožbe osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V primeru, da se vroča pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Zato se v primeru likvidacije, ko tožena stranka nima več delavcev niti poslovnega prostora, vroča pisanja likvidacijski upraviteljici, ki je zakonita zastopnica likvidirane družbe v skladu s 1. odst. 138. čl. ZPP/77.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se zahtevi tožene stranke za obnovo postopka ugodi in se zato sodba zaradi izostanka z dne 15.11.1999 v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje reševanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v 1. točki izreka odločilo, da se zahtevi tožene stranke za obnovo postopka ne ugodi, v 2. točki pa je podrejeno pritožbo zoper sodbo zaradi izostanka dne 15.11.1999 zavrglo kot prepozno.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP/99. V pritožbi vztraja, da so bile vse pošiljke vročane toženi stranki nezakonito, zaradi česar sta podana obnovitvena razloga po 2. in 3. točki 394. čl. ZPP/99. Prvostopno sodišče ni upoštevalo, da na naslovu tožene stranke kot je navedena v sodnem registru ni več poslovnih prostorov, ker je tožena stranka v redni likvidaciji. Tožena stranka tako nima več pravdne sposobnosti, ampak jo na podlagi zakona zastopa likvidacijska upraviteljica. Zato bi moralo prvostopno sodišče v skladu s 137. čl. ZPP/99 vročati vsa pisanja na njen naslov in ne družbi, ki je za likvidacijo.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ugotovitev prvostopnega sklepa, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena po takrat veljavnih določilih 134., 141., 142. in 144. čl. ZPP/77, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilna. Za tožbe je predpisana osebna vročitev stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (glej 1. odst. 142. čl. ZPP/77). Pravnim osebam pa se v skladu s 3. odst. 142. čl. ZPP/77 vroča tožba v skladu s 1. odst. 134. čl. ZPP/77. Ta pa določa, da se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru.

Tožeča stranka je vložila zoper toženo stranko tožbo dne 19.4.1999, z navedbo, da je tožena stranka v likvidaciji. Prvostopno sodišče je vročalo tožbo toženi stranki na naslov, kot je razviden iz sodnega registra, to je na naslov: Cesta x. Omenjena pošiljka se je vrnila nazaj z obvestilom družbe D. d.d., da je tožena stranka v likvidaciji in je iz sodnega registra že izbrisana, zato na tem naslovu več ne posluje. Tudi iz ugotovitev sodnega vročevalca z dne 24.5.1999 (redna list. št. 16) je razvidno, da tožena stranka na tem naslovu ne obstaja že več kot dve leti, zaradi česar na recepciji pošte za njo pisanj nočejo sprejeti. Prvostopno sodišče je imelo na razpolago tudi izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je bila na podlagi sklepa Skupščine z dne 23.12.1996 nad toženo stranko uvedena redna likvidacija in da je bila tožena stranka zaradi zaključka likvidacije izbrisana dne 23.12.1997. Navedeni izbris družbe zaradi zaključka likvidacije pa je bil s strani Višjega sodišča v Ljubljani, z odločbo pod opr. št. IV Cpg 22/98 z dne 19.11.1998 spremenjen tako, da se je predlog za vpis zaključka redne likvidacije in za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra zavrnil in se je ponovno vzpostavilo stanje pred vpisom sklepa o likvidaciji in pred izbrisom družbe iz registra.

Iz navedenih podatkov tako izhaja, da je bila nad toženo stranko vzpostavljena ponovna redna likvidacija že skoraj eno leto po njeni zaključitvi in predlogu za izbris. Zato je tembolj razumljivo, da tožena stranka ob vložitvi tožbe dne 19.4.1999 na naslovu kot je naveden v sodnem registru: Cesta x ni več imela poslovnih prostorov niti ni imela zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi moralo prvostopno sodišče v skladu z določilom 1. odst. 134. čl. ZPP/77 v tem primeru izročiti tožbo osebi, ki je pooblaščena za sprejem, v konkretnem primeru, je bila to likvidacijska upraviteljica M.K., ki v skladu s 381. čl. Zakona o gospodarskih družbah zastopala družbo in jo predstavlja tudi pred sodiščem. Iz izpiska iz sodnega registra je prav tako razvidno, da zastopa družbo likvidacijska upraviteljica M.K., Ulica y. Prvostopno sodišče bi zato moralo glede na omenjeno specifično situacijo v skladu s 1. odst. 134. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 138. čl. ZPP/77 v tem primeru vročiti tožbo likvidacijski upraviteljici. 1. odst. 138. čl. ZPP/77 namreč izrecno določa, da v primeru, če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Iz vpogleda v spis izhaja, da prvostopno sodišče tako ni ravnalo, saj tožbe ni vročilo likvidacijski upraviteljici, ki je bila edina pooblaščena, da jo sprejme, ampak je vročalo v skladu z 2. odst. 142. čl. ZPP/77, štelo pa je tudi, da je tožena stranka na sprejem pošiljke zavrnila in je zato uporabilo tudi določilo 144. čl. ZPP/77. Glede na zgoraj opisano specifično situacijo tožene stranke, ki je bila po izbrisu na podlagi odločbe Višjega sodišča dne 19.11.1998 ponovno v redni likvidaciji, ni mogoče sprejeti stališča izpodbijanega sklepa, da je tožena stranka sprejem pošiljk odklanjala brez zakonitega razloga, ker ni omogočala sodnih pisanj naslovljenih nanjo na naslovu kot je razviden iz registra. Tožena stranka je bila ob vložitvi tožbe že v likvidaciji in je zato imela z zakonom določenega zastopnika - likvidacijsko upraviteljico, ki jo je zastopala tudi pred sodiščem. V sodnem registru pa je bilo tudi navedeno, da je to M.K., ki stanuje v Ulici y. Zato bi moralo prvostopno sodišče za vročitev tožbe uporabiti 1. odst. 138. čl. ZPP/77, da bi bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena zakonito.

Zahteva za obnovo postopka je podana že v zvezi z nepravilno vročitvijo tožbe v skladu z 2. točko 394. čl. ZPP/99. Z opustitvijo vročitve tožbe osebi, ki je bila pooblaščena za sprejem, namreč toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Enako nepravilno pa je bila po določbah novega ZPP/99 opravljena tudi vročitev vabila za prvi narok dne 15.11.1999. Prvostopno sodišče je štelo, da je vročitev opravljena v skladu s 4. odst. 141. čl. ZPP/99 in tudi v tem primeru ni upoštevalo specifičnih okoliščin, t.j. dejstva, da je tožena stranka v likvidaciji in ima zato zakonitega zastopnika zaradi česar bi ji moralo tudi v tem primeru vročati vabila za prvi narok v skladu s 1. odst. 137. čl. ZPP/99. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da je obnovitveni razlog po 2. točki 394. čl. ZPP podan že z opustitvijo vročitve tožbe, pa tudi z vabilom na prvi narok za glavno obravnavo dne 15.11.1999, ki toženi stranki ni bilo vročeno, zaradi česar ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To pa tudi pomeni, da je bila izdana zamudna sodba zoper njo nezakonito v nasprotju s predpostavkami, ki jih določa 332. čl. ZPP/77 v zvezi z 2. odst. 499. čl. ZPP/99. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevi tožene stranke za obnovo postopka ugodilo, v posledici tega pa razveljavilo sodbo zaradi izostanka z dne 15.11.1999 in vrnilo celotno zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje reševanje. Odločitev sodišča temelji na 3. točki 365. čl. ZPP/99.