Jedro

Ker pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 5. odstavku 72. člena ZUS ni dopusten, ker je izpodbijana sodba utemeljena na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo samo glede uradno upoštevnih kršitev in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 4.4.2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Upravne enote P. z dne 21.11.2001. S to odločbo je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojnega invalida - vojaškega mirnodobnega invalida, ker na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka ni bilo mogoče ugotoviti, da je bil tožnik poškodovan pri opravljanju obvezne vojaške službe.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo dejanskim in pravnim ugotovitvam tožene stranke. Ugotovilo je, da so bile bistvene okoliščine temeljito raziskane in da tožnik ni uspel dokazati, da so mu okvare organizma nastale v okoliščinah, relevantnih za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida po določilih 11. člena Zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se na podlagi 129. člena Zakona o vojnih invalidih(Uradni list RS,št.63/95 in nasl.) uporablja v tem postopku.

Tožnik v pritožbi smiselno izpodbija dejansko stanje na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev. Sklicuje se na potrdilo na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je bila s 15.4.1954 ugotovljena njegova nesposobnost za vojaško službo. Zahteva da se mu prizna polna invalidska pokojnina z obrestmi od leta 1954. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS je pritožbeni razlog iz 3. točke 1. odstavka 72. člena (zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) dopustno uveljavljati kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje presodilo, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, zato je vse tožbene ugovore, ki so se nanašali na dejansko stanje, presodilo na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku. Ker izpodbijana sodba v celoti temelji na tem dejanskem stanju, pritožbeno sodišče ugovorov, ki se vsebinsko nanašajo na pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni preizkušalo, ker uveljavljani pritožbeni razlog presega okvir možne presoje v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo samo glede tistih bistvenih kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu pa je ugotovilo, da bistvene kršitve postopka niso bile storjene in da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na pravilno materialno pravno podlago.

Glede na navedeno je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).