Jedro

Sklep o postavitvi drugega cenilca namesto razrešenega, je sklep procesnega vodstva. Kot tak nima vpliva na odločitev o glavni stvari in z njim ne morejo biti prizadeti upravičeni interesi strank. Zakonodajalec je zanj vnaprej ocenil, da stranke nimajo interesa za pritožbo. Njihov interes je varovan z drugimi procesnimi instrumenti kot z zahtevo za izločitev postavljenega cenilca zaradi pomislekov stranke glede cenilčeve nepristranskosti ali z ugovori zoper njegovo strokovnost, vestnost, natančnost, skrbnost, medtem ko druge lastnosti cenilca niso relevantne.

Izrek

I. Pritožba se v delu zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrže. II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razrešilo sodnega cenilca gradbene stroke M.D. (I. točka izreka), v postopek pritegnilo sodnega cenilca gradbene stroke D.C. (II. točka izreka) in slednjemu naložilo, da opravi ogled in oceni tržno vrednost dolžnikove nepremičnine ID znak 000, last dolžnika do celote (III. točka izreka) ter izdela pisno mnenje o cenitvi v roku 30 dni (IV. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da na Okrožnem sodišču v Mariboru vodi odškodninski postopek zoper upnika zaradi njegovega koruptivnega ravnanja in pridobitve protipravne premoženjske koristi. Zahteva, da se izvršilni postopek do zaključka pravdnega postopka ustavi. Izpostavlja, da ni bil nikoli vabljen na obravnavo pri Okrajnem sodišču v Mariboru in da sodišče ni upoštevalo, da teče več vzporednih postopkov. Smiselno predlaga ustavitev postopka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je v delu zoper I. točko izreka neutemeljena, v ostalem je nedovoljena.

- K I. točki izreka:

4. Sklep o postavitvi drugega cenilca namesto razrešenega, je sklep procesnega vodstva. Kot tak nima vpliva na odločitev o glavni stvari in z njim ne morejo biti prizadeti upravičeni interesi strank. Zakonodajalec je zanj vnaprej ocenil, da stranke nimajo interesa za pritožbo. Njihov interes je varovan z drugimi procesnimi instrumenti kot z zahtevo za izločitev postavljenega cenilca zaradi pomislekov stranke glede cenilčeve nepristranskosti ali z ugovori zoper njegovo strokovnost, vestnost, natančnost, skrbnost, medtem ko druge lastnosti cenilca niso relevantne. Dolžnik zahteve za izločitev postavljenega drugega cenilca iz razloga pristranskosti v pritožbi ne podaja, medtem ko bo ugovore zoper strokovnost njegove cenitve imel možnost podati potem, ko bo cenilec izdelal cenitev in bo mu le-ta vročena.

5. Sodišče druge stopnje je po navedenem pritožbo dolžnika v delu zoper postavitev cenilca (II., III. in IV. točka izreka prvostopenjskega sklepa), kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

- K II. točki izreka:

6. Dolžnik razlogov za razrešitev cenilca njegove dolžnosti ogleda in izdelave cenitve nepremičnine, na podlagi katerih je sodišče utemeljilo odločitev o razrešitvi, z ničemer ne izpodbija. Z navedbami o koruptivnem ravnanju upnika se le upira postopku izvršbe. Ker je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve relevantno zgolj, ali so razlogi za razrešitev cenilca upravičeni ali ne, je drugostopenjsko sodišče s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ opravilo le uradni preizkus prvostopenjske odločitve.

7. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dejstvo, da podjetje, katerega družbenik in zastopnik je cenilec, zoper upnika vodi sodni postopek zaradi poravnave obveznosti, predstavlja okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti cenilca in njegovega dela. Sodni spor, izvirajoč iz poslovnega odnosa stranke in cenilca, nedvomno predstavlja takšno njuno razmerje, ki utegne pri strankah, kot javnosti, vzbuditi dvom o objektivnosti cenilca in njegove cenitve nepremičnine. Sodišče druge stopnje je glede na upravičen razlog odločitve o razrešitvi cenilca, za katero se je zavzemal tudi sam dolžnik, vendar z njo ni uspel (sklep In 834/2013 z dne 18. 12. 2014), izpodbijani del sklepa potrdilo, pritožbo dolžnika pa v delu zoper I. točko izreka prvostopenjskega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Kot že obrazloženo zgoraj, relevantno za presojo izpodbijane odločitve je le, ali so podani upravičeni razlogi za razrešitev. Predmetni izvršilni postopek teče na podlagi izvršilnega naslova, zato bi moral dolžnik pritožbene trditve o neutemeljenosti terjatve upnika uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izvira njegova obveznost. V postopku izvršbe namreč izvršilno sodišče v skladu z načelom stroge formalne legalitete le izvrši odločitev iz izvršilnega naslova in ne sme ter ne more ponovno presojati materialne in procesne pravilnosti in zakonitosti odločitve sprejete v pravdnem postopku. Prav tako okoliščina, da dolžnik vodi sodni postopek zoper upnika, ne preprečuje predmetne izvršbe. Razlogi za odlog so navedeni v prvem odstavku 71. člena ZIZ in med njimi ni pred sodiščem prve stopnje odprt sodni postopek, ki se ne nanaša neposredno na izvršilni naslov ali sklep o izvršbi.

9. V izvršilnem postopku sodišče odloča na podlagi vlog in drugih pisanj (29. člen ZIZ). Narok sodišče opravi le, če zakon tako določi in kadar je po njegovem mnenju to smotrno (29.a člen ZIZ). ZIZ za obravnavo vlog, o katerih je sodišče do sedaj sprejelo odločitev, naroka ne predpisuje. Smiselni očitek o kršitvi pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje kot neutemeljenega zato zavrnilo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).