Jedro

Ker ugotovljen povprečni mesečni dohodek na člana družine utemeljuje tožničino upravičenost za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP (saj se v tem primeru glede na zakonsko dikcijo navedenega člena šteje, da je socialno stanje prosilca ogroženo) oziroma povedano drugače ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, je tožnica ne glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse, saj to izrecno določa določba šestega odstavka 11. člena ZST-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper navedeno odločitev se tožeča stranka pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Zatrjuje, da v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga, ki je bil vložen dne 13. 9. 2021 povprečni mesečni dohodek na člana družine ni presegal zneska 603,68 EUR in je torej bil pod zakonsko mejo za upravičenost do oprostitve plačila sodne takse. Pri tem poudarja, da se pri ugotavljanju dohodkov ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano. Izpostavlja, da se prihranki do zneska 2.500,00 EUR ne upoštevajo, kar pomeni, da ima tožnica prihranke v višini 1.577,93 EUR, kar pa je znesek, ki ne dosega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka skladno s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks na podlagi sodne odločbe so določeni v 11. členu ZST-1. Skladno s prvim odstavkom od dne 11. 11. 2016 noveliranega 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pri tem šesti odstavek navedenega člena ZST-1 določa, da je ne glede na določbo prvega odstavka tega člena do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Skladno z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je prosilec (vedno) upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, če njegov mesečni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP), t.j. 785,50 EUR.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je družina v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev prejela prihodke (plače in nakazila zaslužka) v povprečnih mesečnih zneskih 866,26 EUR na posameznega družinskega člana. Pritožba glede na listine spisa utemeljeno opozarja, da je navedeni znesek napačen ter da povprečni mesečni znesek dohodka na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev ni presegal višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Pri tem tožnica pravilno zatrjuje, da se pri ugotavljanju mesečnih prihodkov potni stroški in nadomestila za prehrano ne upoštevajo (prvi odstavek 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Ob tem, ko iz listin spisa izhaja, da tožnica prejema mesečno plačo v višini 1006,00 EUR, ter da je na dan vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks (14. 9. 2021) njeno stanje na transakcijskem računu bilo -2.716,26 EUR (vpogled v izpis NLB d.d. z dne 4. 10. 2021), stanje na TRR hčere pa 774,19 EUR, pritožba utemeljeno zatrjuje, da je višina dohodka na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev nižja od višine, ki jo ZBPB v drugem odstavku 13. člena določa za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (335,53 EUR na mesec na osebo).

6. Glede na tak povprečni mesečni dohodek na člana družine ter glede na določbo šestega odstavka 11. člena ZST-1, se je sodišče prve stopnje pri odločanju o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 14. 9. 2021 oprlo na napačno pravno podlago, in sicer na prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki ga glede na ugotovljena dejstva šesti odstavek 11. člena izključuje. Ker ugotovljen povprečni mesečni dohodek na člana družine utemeljuje tožničino upravičenost za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP (saj se v tem primeru glede na zakonsko dikcijo navedenega člena šteje, da je socialno stanje prosilca ogroženo) oziroma povedano drugače ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (785,50 EUR), je tožnica ne glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse, saj to izrecno določa določba šestega odstavka 11. člena ZST-11. Ima pa sodišče prve stopnje skladno z določbo tretjega odstavka 13. člena ZST-1 možnost, da med postopkom kadarkoli sklep o oprostitvi plačila sodnih taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.

7. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbi tožeče stranke, ki se je izkazala za utemeljeno, ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožnico oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ter s 15. členom ZIZ).

8. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru). Pritožbeno sodišče je zato odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (drugi odstavek 165. člena ZPP).

1 Takšna razlaga določbe 11. člena ZST-1 izhaja tudi iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah EVA: 2014-2030-0050 z dne 27. 1. 2016, stran 27.