- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM Sklep II Kp 14365/2016
ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.14365.2016 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Popolnost in razumljivost vloge.
Izrek
Pritožba oškodovancev kot tožilcev V.M.Z. in J.Z. ter pritožba B.Z. se zavrneta kot neutemeljeni.
Obrazložitev
1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 26. 4. 2017 po tretjem odstavku 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo vlogo V.M.Z., J.Z. in B.Z. z dne 12. 4. 2016. To je bilo storjeno s sklepom I Kr 14365/2016. 2. Zoper sklep so se oškodovanci kot tožilci pritožili zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Razumeti je, da si prizadevajo za razveljavitev zgornjega sklepa ter da bi bila njihova vloga vsebinsko obravnavana.
3. Pritožbe niso utemeljene.
4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta V.M. in J.Z. vložila enotno pritožbo, medtem ko se je B.Z. pritožila z vlogo, ki jo je 17. 11. 2011 naslovila na Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu in Center za socialno delo v Slovenj Gradcu v zvezi z dvema nepravdnima zadevama. Zadnje je pomembno, ker vsebina takšne pritožbe ni v zvezi s predmetom odločitve ter je že zato neuspešna.
5. Drugače je pri pritožbi V.M. in J.Z., ki sta prvi pritožbeni razlog obrazložila s kršitvijo 145. in 168. člena ZKP ter drugega z navedbo, da so bila kazniva dejanja A.M. in A.B. opisana že v drugih pravnih sredstvih.
6. Toda po razumljivih razlogih sklepa sodišča prve stopnje pritožniki niso bili obravnavani kot zasebni tožilci, ampak jih je sodišče pravilno štelo za oškodovance kot tožilce, medtem ko razlogom v 7. točki obrazložitve sklepa o dovoljenosti nadaljevanja kazenskega pregona le po oškodovancih kot tožilcih in ne po državnem tožilcu, ni kaj dodati. Pravni položaj in razlike med njimi so v teh primerih jasni. Druži jih le obveznost ustreznega opisa iz tretjega odstavka 168. člena ZKP, ki ji oškodovanci kot tožilci po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje z vlogo dne 12. 4. 2016 niso zadostili.
7. Glede na obrazloženo, in ker oškodovanca kot tožilca V.M. Z. ter J.Z. v pritožbi nista specificirala pravnih sredstev, v katerih sta ravnala nasprotno od ugotovljenega, je pritožbeno sodišče o pritožbah odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).