Jedro

Ker ima uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti bistven vpliv na položaj tožnice kot stečajnega dolžnika, je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja tudi glede drugega dela tožničinega zahtevka (glede odpusta obveznosti), kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1125/2012/15 z dne 12. 7. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil zahtevo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi svojo odločitev opira na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v smislu katere se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca oz. njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Pri presojanju ali prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ ugotovil, da je prošnja prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi osebnega stečaja nerazumna. V skladu z določbo 382. člena ZFPPIPP, je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena pa določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. To pomeni, da je namen postopka osebnega stečaja, da tudi vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev od stečajnega dolžnika, hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo tudi, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ter da je obstoj stečajne mase pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Glede na ugotovitve, da je imela tožnica v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje dohodke iz naslova pokojnine v znesku 329,42 € mesečno oz., da je prejela sorazmerni letni delež dodatka v znesku 9,31 € ter da je prejemala tudi otroški dodatek v znesku 58,75 € mesečno in da drugih dohodkov in premoženja po lastnih navedbah nima, je tožena stranka ugotovila, da prosilka ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnikoli poplačilo njenih upnikov, kar pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran in bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne v skladu z dosedanjo sodno upravno prakso (sodba Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I U 21/2012).

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz vseh tožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da je že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja zaprosila tudi za odpust obveznosti in predložila notarsko overjeno izjavo, da za odpust ni ovir. Razen tega je tožena stranka v izpodbijani odločbi prezrla določilo 397. člena ZFPPIPP o odpustu obveznosti, za katerega lahko stečajni dolžnik tekom postopka zaprosi. To pomeni, da ima odpust obveznosti bistven vpliv na položaj stečajnega dolžnika. Tožnica bo namreč v primeru, da ne bo mogla zaprositi za odpust obveznosti, do smrti živela v strahu pred upniki in izvršitelji ter posledično ne bo mogla posedovati niti podarjenih stvari. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, podrejeno pa, da se prošnji tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči ugodi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da je tožnica pri organu za brezplačno pravno pomoč vložila nepopolno prošnjo, saj iz njenih navedb ni bilo mogoče razbrati, v katerem postopku želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. V skladu s pozivom organa z dne 11. 6. 2012 je dne 13. 6. 2012 pravočasno dopolnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in navedla, da osebni stečaj teče pod opravilno številko 1247/2012. Tožnica je torej po pozivu za dopolnitev prošnje, kljub izrecnemu navodilu, da naj določno navede, za kateri postopek želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedla le pod katero opravilno številko se vodi postopek, iz opravilne številke pa je bilo razbrati, da želi dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja in zaradi tega je tožena stranka odločila v danem okviru v skladu z zakonom in sodno prakso. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka štela, da je tožnica zahtevala dodelitev brezplačne pravne pomoči za uvedbo osebnega stečaja in je v skladu s 24. členom ZBPP in sprejeto upravno sodno prakso prošnjo tožnice kot nerazumno zavrnila. Ugotovila je, da tožnica nima premoženja ki bi omogočilo poplačilo upnikov, kar je namen stečaja.

Tudi po presoji sodišča tožnica v tožbi tej odločitvi utemeljeno ugovarja. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnica v dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči res navedla opravilno številko pod katero se vodi postopek osebnega stečaja, vendar je k vlogi priložila tudi dopolnjen predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem je zaprosila za odpust obveznosti. Zato bi po presoji sodišča tožena stranka morala tako dopolnjen predlog šteti ne le kot zahtevo za odobritev brezplačne pravne pomoči za uvedbo postopka osebnega stečaja, pač pa tudi kot zahtevo po odobritvi brezplačne pravne pomoči za postopek odločanja o odpustu obveznosti. V posledici tega zato o tem delu zahtevka z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno.

Po določbi 397. člena ZFPPIPP se namreč postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, stečajni dolžnik pa je v skladu z drugim odstavkom 398. člena dolžan k predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona. Tožnica je tako izjavo predložila, tožena stranka pa v postopku ni ugotavljala okoliščin, ki bi kazale na verjetnost, da bo tožnica s predlogom za odpust obveznosti uspešna oziroma, da obstajajo okoliščine, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh in je zato tak postopek razumno začeti. Ker ima uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti bistven vpliv na položaj tožnice kot stečajnega dolžnika, je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja tudi glede drugega dela tožničinega zahtevka (glede odpusta obveznosti) kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt na podlagi 3. točke (v zvezi z 2. in 4. točko) 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč, da v ponovljenem postopku dopolni dejansko stanje v obsegu ugotavljanja razumnosti zadeve glede odpusta tožničinih obveznosti v stečajnem postopku ter na podlagi tako dopolnjenega postopka ponovno odloči o upravičenosti tožnice do brezplačne pravne pomoči. Ker je sodišče ugodilo tožbi, je upoštevaje določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo o povračilu stroškov tožnici v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu v višini pavšalnega zneska stroškov glede na dejstvo, da je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

Tožnica je s tožbo predlaga tudi, da se jo oprosti plačila sodnih taks. Ker že Zakon o sodnih taksah določa, da se v zvezi z brezplačno pravno pomočjo takse ne plačujejo, sodišče o taksni oprostitvi ni odločalo.