Jedro

Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka.

Razmere so se spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti. Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ukinilo stike med mld. M. M., rojeno ..., in L. L., rojenim ..., ter njunim očetom A. A., ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 2899/2015 z dne 10. 2. 2017. 2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in neupoštevanja očetovih pravic. V obrazložitvi navaja, da ima svoja otroka rad, zato se bo zanju in za njuno otroštvo boril v želji, da postaneta srečna, ugledna in uspešna državljana. Z otrokoma ima skrben in ljubeč odnos, zato se ga ne bojita. Je pa zaznal, da se mlajši boji trenutnega partnerja njune matere, ki je bil na večletnem prestajanju kazni v zaporu. Ima tudi sodno prepoved do svojih otrok.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZDZDR). Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka.

6. Na podlagi zgoraj navedenih materialnopravnih izhodišč je prvostopno sodišče na podlagi izpovedb obeh udeležencev postopka, klinično psihološkega poročila ZD za L. L. in M. M., poročila z mnenjem Centra za socialno delo X ter izvedenskega mnenja kliničnega psihologa dr. T. T., napravilo oceno sposobnosti nasprotnega udeleženca za izvajanje starševske skrbi in vzdrževanje stikov z otrokoma.

7. Pristojni CSD je v zvezi z obvestilom PP X, v zvezi s sumom zanemarjanja roditeljskih dolžnosti do otrok v času stika, 21. 6. 2017 obravnaval nasprotnega udeleženca. V postopku zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja je bil z otrokoma ob prisotnosti delavca pristojnega CSD opravljen razgovor na katerem sta odklonila stike z očetom. Svetovalnega razgovora v zvezi z vloženim predlogom za ukinitev stikov, na katerega je bil povabljen 6. 11. 2017, se nasprotni udeleženec ni udeležil. 8. Sodišče je postavilo izvedenca, ki je opravil razgovor tako s predlagateljico kot nasprotnim udeležencem in obema otrokoma. Nobeden od udeležencev postopka na njegovo mnenje ni imel pripomb.

9. Iz izvedenskega mnenja sledi, da izvedenec pri otrocih zaznava znake dolgotrajnejše izpostavljenosti stresnim dejavnikom, ki jih težko obvladujeta. Sta v stiski, ki je povezana s stiki z očetom. Stres jima povzroča že misel na stik, do stikov imata odklonilen odnos. Očeta doživljata kot nasilnega, čutita, da se jima ne posveča dovolj. Z njim imata neprijetne izkušnje. Prisotna sta bila tudi ob fizičnem nasilju očeta nad njegovo tedanjo partnerko v juniju 2017, kar je bilo za njiju veliko psihično breme. V času ko sta bila otroka pri očetu na stiku, ju je prepuščal sama sebi in ni poskrbel za njuno prehrano. V nasprotju z njuno koristjo, ju je psihično obremenjeval, izpostavljal nedopustnim pritiskom in bil do L. L. fizično nasilen.

10. Izvedenec je ugotovil, da je oče usmerjen v zadovoljevanje lastnih potreb in želja, kar ga ovira pri prepoznavanju in odzivanju na želje in potrebe svojih otrok. Do svojega ravnanja in odnosa do otrok ni kritičen, do drugih je sumničav. Kadar čuti, da ni dovolj upoštevan, se počuti ogroženega in takrat lahko reagira tudi agresivno. Prav usmerjenost nase in sumničavo mišljenje ter nagnjenost k agresivnim dejanjem po oceni izvedenca predstavljajo kontraindikacijo za ustrezno starševstvo in izvajanje stikov z otrokoma. Izvedenec je kot edino možnost predvidel stike pod nadzorom na CSD enkrat na dva tedna do ene ure. Če pa takšni stiki ne bi funkcionirali, je predlagal njihovo ukinitev.

11. Nasprotni udeleženec se vabilu pristojnega CSD na razgovor v zvezi s stiki pod nadzorom, v marcu 2018, ni odzval. Namen razgovora je bila priprava na stik pod nadzorom. Po telefonu je sporočil, da je službeno zadržan, potem pa ni več kontaktiral pristojnega centra za socialno delo. Posledično je pristojni CSD podprl predlog za ukinitev stikov, ker prisiljevanje otrok v negotove stike lahko povzroči njuno vznemirjanje, občutek ogroženosti ter strah pred nepredvidljivimi dogodki.

12. Ko je sodišče nasprotnega udeleženca soočilo z ugotovitvami pristojnega CSD, je ta pojasnil, da na razgovor ni prišel, ker socialna delavka laže. Zaslišan je izpovedal, da stikov pod nadzorom ne želi, ampak takšne kot mu pripadajo, da bi otroka vsak drugi vikend preživela pri njem, ker drugačni stiki zanj nimajo nobenega smisla.

13. Na podlagi zgoraj navedenega se tudi pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec nadzora strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi otroka obvarovale pred očetovim neprimernim vedenjem, ne sprejema in ga tudi ne bo pripravljen sprejeti. V tem trenutku glede na opisane okoliščine ni primerno, da bi se vzpostavili nenadzorovani stiki preko telefona ali drugih neosebnih oblik kontaktov. Očetove manj primerne oblike vedenja je potrebno nadzorovati in jih tudi korigirati. Teh korekcij ob telefonskih stikih oziroma e-mail stikih in drugih neosebnih oblikah stikov ni mogoče izvesti, je pa to nujno potrebno, da bi otroka lahko premagala stisko, ki jima jo povzroča že sama misel na stik. Na stike pod nadzrom nasprotni udeleženec več kot očitno ne pristaja, ker je zanj edina sprejemljiva možnost, da otroka z njim preživljata vsak drugi vikend, kar v trenutnem stanju zagotovo ni v njuno korist. 14. Po pregledu celotne listinske dokumentacije v spisu tudi pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca, da sta otroka preplašena zaradi novega materinega partnerja, ki jima preprečuje stike s svojim očetom. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi celovite dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, izpovedbe obeh strank postopka, mnenja otrok, izvedenca in centra za socialno delo. V obrazložitvi te odločbe predstavljeni dokazi ne dajejo podlage za zaključek, da bi bili v tem trenutku stiki, na katere pristaja oče, vsak drugi vikend na njegovem domu, možni in v korist otrok.

15. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje mnenju izvedenca, pristojnega CSD in sodišča prve stopnje, da so se razmere spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar je seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti (četrti odstavek 421. člena ZPP). Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal. 16. Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava je pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep o ukinitvi stikov zavrnilo kot neutemeljeno (37. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).