Jedro

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so določbe 202. a in 202. d člena ZP-1 neustavne, saj ob upoštevanju petega odstavka 202. e člena ZP-1 najdaljša preizkusna doba dejansko ne znaša 2 leti, temveč 3 leta, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da temu ni tako. Preizkusna doba je namreč obdobje, v katerem lahko pride do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že zaradi prekrška, za katerega so storilcu izrečene najmanj 3 kazenske točke, medtem ko lahko do preklica odložitve zaradi storitve prekrška oz. prekrškov, storjenih v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pride le v primeru, če storilec (bodisi z enim, bodisi z večimi prekrški) ponovno doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 18 kazenskih točk.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožujejo storilčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka o prekršku in nepravilne uporabe zakona zakona o prekrških in zakona, ki določa prekršek (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času enega leta preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 3. 10. 2019, ki je postala pravnomočna 19. 10. 2019, zaradi prekrška storjenega 8. 9. 2019 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je sicer v 4. odstavku obrazložitve navedlo, da je preizkusna doba iztekla 29. 12. 2017, kar bi sicer res pomenilo, da je enoletno obdobje že poteklo pred storitvijo novega prekrška, kot navaja zagovornik v pritožbi, vendar pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da gre pri zapisu tega datuma za očitno pisno pomoto. Iz vročilnice, pripete k sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 28. 5. 2018 (list. št. 26-28) jasno izhaja, da je bil ta sklep storilcu vročen 31. 5. 2018 in je tako 7 mesečna preizkusna doba začela teči 1. 6. 2018 in se je iztekla 1. 1. 2019. Pravno odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilec v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel 18 kazenskih točk, je tako (kljub napačnemu zapisu datuma v obrazložitvi) pravilna in je pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja neutemeljen. Ker peti odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki s prekrški, storjenimi v času preizkusne dobe in po preteku preizkusne dobe, v času do pravnomočnosti dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je odločitev sodišča prve stopnje o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita.

5. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so določbe 202. a in 202. d člena ZP-1 neustavne, saj ob upoštevanju petega odstavka 202. e člena ZP-1 najdaljša preizkusna doba dejansko ne znaša 2 leti, temveč 3 leta, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da temu ni tako. Preizkusna doba je namreč obdobje, v katerem lahko pride do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že zaradi prekrška, za katerega so storilcu izrečene najmanj 3 kazenske točke, medtem ko lahko do preklica odložitve zaradi storitve prekrška oz. prekrškov, storjenih v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pride le v primeru, če storilec (bodisi z enim, bodisi z večimi prekrški) ponovno doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 18 kazenskih točk. V takem primeru bi sodišče moralo storilcu ponovno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, do ponovne odložitve izvršitve pa ne bi bil upravičen, saj četrti odstavek 202. d člena ZP-1 določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Namen te določbe, ki velja od 6. 11. 2016 dalje, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), je v preprečevanju veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bila uvedena z namenom, da bi se voznikom omogočilo, da skozi udeležbo v rehabilitacijskih programih v okviru odložitve izvršitve odpravijo vzroke za kršitve cestnoprometnih predpisov. Vozniki, ki so po udeležbi v rehabilitacijskem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili cestnoprometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponovni izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu. Zakonsko ureditev, ki v primeru, ko storilec v enem letu po izteku preizkusne dobe ponovno izpolni pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, namesto ponovnega izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa preklic odložitve izvršitve že predhodno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče ocenjuje kot ustavno skladno. Taka ureditev namreč nedvomno zasleduje ustavno dopusten namen varovanja življenja in zdravja ljudi - udeležencev cestnega prometa, ki jih kršitelji cestnoprometni predpisov ogrožajo, je primerna, saj se z njo iz cestnega prometa izloča nevarne voznike in se s tem dosega želeni cilj, prav tako pa je tudi sorazmerna, saj varovanje pravice do življenja in zdravja treba nedvomno odtehta posega v svobodo gibanja, ki je zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj okrnjena, ne pa v celoti omejena.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.