Jedro

Skopa obrazložitev izpodbijanega akta, ki mu tožeča stranka v upravnem sporu nasprotuje z obširnimi tožbenimi ugovori, ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Ugotovitve ministrstva o registrirani dejavnosti tožeče stranke so v očitnem nasprotju z vsebino tožničine vloge, v delu pa so tudi v nasprotju z materialnim pravom.

Nepravilna je ugotovitev strokovne komisije, ki jo v obrazložitvi sklepa povzema ministrstvo, da se vloga tožeče stranke ne nanaša na noben odlok, veljaven na dan pričetka dogodka dne 23. 11. 2021. Tega dne je namreč tudi po ugotovitvi sodišča veljal Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki je zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 določal ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 322-49/2021/359 z dne 6. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) odločilo, da se vlogi tožeče stranke za delno povračilo stroškov organizacije za dogodke ne ugodi.

2. V obrazložitvi sklepa ministrstvo pojasnjuje, da je dne 3. 8. 2021 na svoji spletni strani objavilo Povabilo k najavi dogodkov in vlog v okviru izvedbe ukrepa pomoč industriji srečanj in dogodkov. Tožnica je dne 9. 9. 2021 kot organizator dogodka Veseli december v muzeju X. vložila vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov. V nadaljevanju obrazložitve se ministrstvo sklicuje na določbe Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUPGT), ki v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko delno povračilo stroškov uveljavlja pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke, ali je prijavljena kot razstavljavec v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje pogoje, določene v navedenem členu. Izvedba dogodka je morala biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. 8. 2021 do vključno 31. 12. 2021, upravičeni stroški na podlagi 33. in 34. člena ZIUPGT pa so morali nastati neposredno v povezavi z organizacijo dogodka.

3. Po ugotovitvi strokovne komisije, ki je ocenila vloge, tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov, saj ni registrirana za eno izmed dejavnosti, ki so določene v 2. alineji prvega odstavka 34. člena ZIUPGT, njena vloga se ne nanaša na noben odlok, ki je bil veljaven na dan 23. 11. 2021, ko naj bi se dogodek pričel, nošnja mask in PCT pogoj pa tudi ne upravičujeta sofinanciranja. Vloga tožeče stranke, ki ni bila vložena za vsak dogodek posebej, po ugotovitvi komisije ni v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 33. člena ter prvim odstavkom 34. člena ZIUPGT, zaradi česar tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov.

4. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je tožena stranka pavšalno in brez obrazložitve navedla, da njena vloga ni v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 33. člena ter s prvim odstavkom 34. člena ZIUPGT, zaradi česar naj ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov. Izpodbijanega sklepa v tem delu po njenem mnenju ni mogoče preizkusiti. Glede ugotovitve strokovne komisije, da ni registrirana za eno izmed dejavnosti, ki so določene v 2. alineji prvega odstavka 34. člena ZIUPGT, pa se sklicuje na priložen izpis AJPES-a z dne 9. 9. 2021, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka med drugim registrirana tudi za dejavnost „90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje“, kar predstavlja eno izmed zahtevanih dejavnosti iz 34. člena ZIUPGT.

5. Prav tako nasprotuje trditvi, da se njena vloga ni nanašala na noben odlok, veljaven dne 23. 11. 2021. Kot pojasnjuje, je iz njene vloge razvidno, da je uveljavljala delno povračilo stroškov organizacije dogodka, poimenovanega „Projekt Veseli december 2021/2022 v muzeju X.“ V obdobju od dne 23. 11. 2021 do dne 2. 1. 2022 je namreč želela organizirati enoten dogodek z več posameznimi deli, ki je zajemal okrasitev objekta in praznično ureditev okolice, prižig luči in otvoritev veselega decembra s praznično glasbo, obisk svetega Miklavža, parklja in čarovnice ter ogled muzeja z živo praznično glasbo, obisk božička ter ogled muzeja z živo praznično glasbo, novoletni ples s pogostitvijo, obisk dedka mraza ter praznični ogled muzeja s praznično glasbo, zaigrano v živo, praznični ognjemet, nazdravimo novemu letu 2022, novoletno vožnjo z jaguarjem MK10, ki se nahaja v muzeju, ter praznični ognjemet. Navaja, da je bil dne 23. 11. 2021 v veljavi Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki je v 17. členu določal, da so javne kulturne prireditve dovoljene izključno s sedišči, in sicer v zaprtih javnih prostorih oziroma na odprtih površinah, če udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT ob uporabi zaščitnih mask, pri čemer mora biti med udeleženci v primeru fiksnih sedišč eno sedišče prosto, v primeru postavljenih sedišč pa mora biti razdalja najmanj 1,5 m med postavljenimi sedišči. Ker so bile javne kulturne prireditve dovoljene izključno s sedišči, načrtovanih aktivnosti v okviru prijavljenega dogodka ni mogla izvesti.

6. Glede očitka v izpodbijanem sklepu, da ni vložila vloge za vsak dogodek posebej, pa tožnica navaja, da iz zakona ne izhaja, da je za več dogodkov potrebno vložiti več ločenih vlog ter dodaja, da je v prvem odstavku 34. člena ZIUPGT določeno, da lahko delno povračilo uveljavlja pravna in fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke, zaradi česar meni, da je vlogo podala pravilno. Iz priloge k vlogi tudi izhaja, da se vloga nanaša na „Projekt Veseli december 2021/2022 v muzeju X.“ kot celoto in ne na vsako posamezno aktivnost, ki je bila glede na predviden program del projekta, ki predstavlja vsebinsko zaokroženo celoto.

7. Ker meni, da izpolnjuje pogoje za delno povračilo stroškov načrtovane prireditve, tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožba je bila poslana v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

9. K točki I izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je tožeča stranka po določbah ZIUPGT upravičena do pomoči v obliki delnega povračila stroškov organizacije dogodka „Veseli december v Muzeju X.“, ki ga je načrtovala v novembru in decembru leta 2021 (s pričetkom 23. 11. 2021), in ki je bil po zatrjevanju tožeče stranke odpovedan zaradi epidemije oziroma omejitev, ki so jih določali takrat veljavni predpisi zaradi zajezitve nalezljive bolezni COVID-19. 12. Po ZIUPGT, ki je med drugim določal ukrepe pomoči industriji srečanj in dogodkov, je bila do omenjene pomoči upravičena pravna ali fizična oseba, ki je organizirala dogodek ali dogodke ter je izpolnjevala pogoje, določene v prvem odstavku 34. člena ZIUPGT. Organizator dogodkov je moral biti med drugim registriran za eno izmed v zakonu taksativno naštetih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (druga alineja prvega odstavka 34. člena ZIUPGT). Zaradi epidemije ali predpisov, s katerimi je bilo opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, je moral dogodek iz prvega odstavka 33. člena ZIUPGT (kongresni turizem, organizacijo prireditve, koncert, sejem ali drugi podoben dogodek) odpovedati ali izvesti omejeno (4. alineja prvega odstavka 34. člena ZIUPGT). Izvedba dogodka, katerega skupni stroški so morali znašati najmanj 10.000 EUR (prvi odstavek 33. člena ZIUPGT), je morala biti načrtovana v Republiki Sloveniji od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021 (drugi odstavek 33. člena ZUIPGT).

13. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ministrstvo pojasnjuje, da je strokovna komisija ugotovila, da tožeča stranka ni registrirana za nobeno od dejavnosti, ki jih določa druga alineja prvega odstavka 34. člena ZIUPGT; da se vloga ne nanaša na noben odlok, veljaven na dan 23. 11. 2021, ko naj bi se dogodek pričel; ter da tožeča stranka vloge ni vložila za vsak dogodek posebej. Kot razlog zavrnitve vloge pa navaja njeno neskladje s tretjim in četrtim odstavkom 33. člena ter prvim odstavkom 34. člena ZUIPGT.

14. Tako skopa obrazložitev, ki ji tožeča stranka v upravnem sporu nasprotuje z obširnimi tožbenimi ugovori, po presoji sodišča ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Ugotovitve ministrstva o registrirani dejavnosti tožeče stranke so v očitnem nasprotju z vsebino tožničine vloge, v delu pa so tudi v nasprotju z materialnim pravom.

15. Tožeča stranka v tožbi utemeljeno nasprotuje ugotovitvi ministrstva, da ob vložitvi vloge ni bila registrirana za nobeno od dejavnosti, ki so izrecno naštete v drugi alineji prvega odstavka 34. člena ZUIPGT. V utemeljitev svoje navedbe se stranka sklicuje na podatke vloge, v kateri je izrecno navedla, da je registrirana tudi za dejavnost „90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje“, ki po ZIUPGT predstavlja eno od dejavnosti, za katero so morali biti vlagatelji registrirani ob oddaji vloge. To naj bi dokazoval v postopku priložen izpisek iz AJPES-a z dne 9. 9. 2021. 16. Nepravilna je tudi ugotovitev strokovne komisije, ki jo v obrazložitvi sklepa povzema ministrstvo, da se vloga tožeče stranke ne nanaša na noben odlok, veljaven na dan pričetka dogodka dne 23. 11. 2021. Tega dne je namreč tudi po ugotovitvi sodišča veljal Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki je zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 določal ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb. Omenjeni ukrepi so že po svoji naravi lahko omejevali ali onemogočali opravljanje gospodarske dejavnosti organizatorjev dogodkov v smislu 4. alineje prvega odstavka 34. člena ZUIPGT. V prvem odstavku 15. člena omenjenega odloka je bilo namreč začasno prepovedano zbiranje ljudi, začasno pa so bile med drugim po tretjem odstavku 15. člena odloka prepovedane tudi vse javne prireditve, kolikor omenjeni odlok ali drugi odlok Vlade Republike Slovenije ni določal drugače. Izjemo je odlok pod določenimi pogoji dopuščal za javne kulturne prireditve, ki so bile dovoljene izključno s sedišči (prvi odstavek 17. člena odloka), strežba in uživanje hrane in pijače pa na teh prireditvah nista bili dovoljeni (drugi odstavek 17. člena odloka). Do vprašanja, ali omenjeni odlok, ki ga je ministrstvo pri odločanju očitno spregledalo, glede na naravo dogodka, ki ga je želela organizirati tožeča stranka, predstavlja predpis, ki je omejil oziroma onemogočil izvedbo dogodka, se ministrstvo v obrazložitvi odločbe ni opredelilo, zaradi česar tudi materialno pravo v tem delu ni bilo uporabljeno pravilno.

17. Ministrstvo tudi ni pojasnilo ugotovitve v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da vlagatelj ni vložil vloge za vsak dogodek posebej. Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje, zakaj se njena vloga v smislu ZUIPGT nanaša na en sam oziroma enoten dogodek, ki pa je sestavljen iz več posameznih delov. Da takšen (iz več delov sestavljeni) dogodek ne more biti predmet pomoči, iz določb ZUIPGT (niti iz določbe 35. člena ZUIPGT, ki se nanaša na izplačilo sredstev) po presoji sodišča ne izhaja.

18. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ministrstvo tudi ni pojasnilo, zakaj meni, da tožničina vloga ni skladna z določbama tretjega1 ter četrtega2 odstavka 33. člena ZUIPGT.

19. Zaradi pomanjkljive obrazložitve, deloma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku se bo upravni organ moral pred odločitvijo po vsebini opredeliti do navedb tožeče stranke in po ugotovljenem dejanskem stanju odločitev obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti, pravilno pa bo tudi moral uporabiti materialno pravo.

20. Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

21. K točki II izreka:

22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

1 Tretji odstavek 33. člena ZIUPGT opredeljuje upravičene stroške, ko določa, da so upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena le tisti stroški, ki so upravičencu iz 34. člena tega zakona nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov. 2 Četrti odstavek 33. člena ZIUPGT določa obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka, ki je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.