Jedro

Če dolžnik med postopkom prejme prejemek, ki sicer sodi v stečajno maso (ne gre za prejemek iz 101. člena ZIZ), vendar seštevek njegovih mesečnih prejemkov ne doseže 76 odstotkov minimalne plače, je potrebno upoštevati omejitve, določene v 102. členu ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za izvzem regresa.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnice za izvzem regresa iz stečajne mase z nosilnim razlogom, da je sledilo pojasnilom stečajnega upravitelja in sicer, da regres ne predstavlja stroškov, ki bi dolžnici nastali v povezavi z njeno zaposlitvijo, prav tako pa za izvzem ni podlage v določbah ZFPPIPP in ZIZ. Navedlo je, da dolžnici ne ostane samo 76% minimalne plače, saj je k temu znesku potrebno prišteti še znesek, ki ji pripada, ker ima mladoletnega otroka, tako da je znesek, ki ji ostane, večji. Ker je sodišče že ugodilo dolžničinemu predlogu za izvzem zimskega regresa za nakup peletov za ogrevanje, je zaključilo, da v poletnem času ne more ponovno upoštevati enakih razlogov za izvzem.

5.Pritožnica uvodoma utemeljeno opozarja, da mora biti vsak predlog za izvzem posameznega prejemka iz stečajne mase predmet samostojne presoje glede na okoliščine, ki obstajajo v času odločanja. Zato dejstvo, da je bil že odobren izvzem drugega prejemka iz drugih razlogov, ne more predstavljati samostojnega razloga za zavrnitev novega predloga. Prav tako pritrjuje pritožbenemu očitku, da se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do dolžničinih navedb glede skrbi za mladoletnega otroka.

6.Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP smiselno uporablja 102. člen ZIZ: če dolžnik med postopkom prejme prejemek, ki sicer sodi v stečajno maso (ne gre za prejemek iz 101. člena ZIZ), vendar seštevek njegovih mesečnih prejemkov ne doseže 76 odstotkov minimalne plače, je potrebno upoštevati omejitve, določene v 102. členu ZIZ. To pomeni, da prejemek, ki bi sicer spadal v stečajno maso ostane dolžniku, kar velja tudi v primeru, da dolžnik, ki ni zaposlen, prejme regres kot edini prejemek.

7.Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, ali in kakšne prejemke prejema dolžnica, pač pa je pavšalno zaključilo, da dolžnici ne ostane samo 76% minimalne plače, saj je k temu znesku potrebno prišteti še znesek, ki ji pripada, ker ima mladoletnega otroka. Koliko znaša ta znesek, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Prav tako ni jasno, koliko "večji" je znesek, ki ji ostane, saj izpodbijani sklep tudi v tem delu nima razlogov. Sodišče prve stopnje je zgolj sledilo (vsebinsko praznemu) pojasnilu upravitelja, ki je izvzetju regresa nasprotoval ter zaradi formalistične razlage 389. člena ZFPPIPP dejanskega stanja, relevantnega za presojo utemeljenosti dolžničinega predloga, to je zneska mesečnih prejemkov, ni ugotavljalo. Prav tako dejstvo, da je sodišče že izvzelo zimski regres za nakup peletov za ogrevanje samo po sebi ne more predstavljati razloga za zavrnitev nove prošnje, še zlasti, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti do dolžničinih navedb v zvezi s tem, da bo otrok septembra pričel obiskovati vrtec, kar za dolžnico predstavlja novo in dodatno finančno obremenitev.

8.Višje sodišče je zato utemeljeni dolžničini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).