Jedro

Glede na tožnikovo starost ter pokojninsko dobo (vključno s t. i. beneficirano dobo), doseženo na dan 18. 10. 1991, ta ni izpolnjeval pogojev ne za predčasno ne za starostno pokojnino po četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z dokončno odločbo tožene stranke je bila zavrnjena zahteva tožnika za priznanje pravice do predčasne oziroma do starostne pokojnine na podlagi Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98 – ZPIZVZ).

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe Zavoda in za priznanje pravice do predčasne oziroma do starostne pokojnine zavrnilo, zavrglo pa je (s sklepom) kot preuranjeno tožbo v delu, v katerem je tožnik uveljavljal priznanje delovne dobe v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski od 29. 6. 1991 do 14. 9. 1996. Ugotovilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev starosti in delovne dobe za priznanje starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma predčasne pokojnine po vojaških predpisih. Zato ni podlage za priznanje pravic na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo in sklep. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da tožnik tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic po 18. členu ZPIZVZ.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je tožnik zahtevo za priznanje predčasne oziroma starostne pokojnine vložil na tipskem obrazcu tožene stranke, ki ne predvideva uveljavljanja obdobja, v katerem zavarovanec ni bil vključen v obvezno zavarovanje. Zato je šele v pritožbi zoper prvostopno odločbo tožene stranke in v tožbi navajal, da uveljavlja priznanje zavarovalne dobe za čas od 29. 6. 1991 do 14. 9. 1996. Ob upoštevanju tega obdobja pa bi tožnik pridobil pravico do pokojnine.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nasl.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne oziroma starostne pokojnine. S sklepom pa je zavrglo tožbo glede zahtevka za priznanje delovne dobe za določeno obdobje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikovega pooblaščenca zoper sodbo, prav tako pa tudi pritožbo tožnika samega zoper sodbo in sklep.

Pooblaščenec tožnika vlaga revizijo izrecno le zoper pravnomočno sodbo. To pomeni, da pravnomočni sklep o zavrženju dela tožbe ni in ne more biti predmet te revizijske presoje. Vse revizijske navedbe se nanašajo le na nestrinjanje tožnika s tem, da mu čas od 29. 6. 1991 do 14. 9. 1996 ni bil priznan kot delovna doba v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski in nato na podlagi tega priznana pravica do pokojnine. Revizijske navedbe se tako po eni strani nanašajo na odločitev s pravnomočnim sklepom, ki ni predmet revizijske presoje. Po drugi strani pa pomenijo v reviziji zoper sodbo uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Da pa bi bila glede na ugotovljeno dejansko stanje o starosti in pokojninski dobi, doseženi do 18. 10. 1991, odločitev sodišča napačna, tožnik niti ne zatrjuje. Glede na tožnikovo starost ter pokojninsko dobo (vključno s t.i. beneficirano dobo), dosežene na dan 18. 10. 1991, ni izpolnjeval pogojev ne za predčasno ne za starostno pokojnino po četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ.

Določba 18. člena ZPIZVZ ne ureja pravice do pokojnine, temveč ureja upoštevanje časa zavarovanja po vojaških predpisih v zavarovalno dobo. Gre za obdobje službovanja v JLA do 25. 6. 1991 oziroma 18. 10. 1991 (kar je sodišče upoštevalo), ne nanaša pa se na morebitno službovanje v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski po teh datumih. Sodišče ni ugotovilo, da bi bil tožnik v času, ko je vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZVZ zavarovan pri toženi stranki, zato mu tudi ni bilo treba ugotavljati pogojev iz petega odstavka 2. člena v zvezi z 18. členom ZPIZVZ. Iz podatkov v upravnem spisu pa izhaja, da je bila tožniku po splošnih predpisih starostna pokojnina priznana od 1. 7. 2005 dalje.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.