Jedro

Če delavka predlaga pristojnemu zdravniku zaključek bolniškega staleža, da bi do nastopa porodniškega dopusta lahko koristila letni dopust, to kaže na subjektivno prepričanje delavke, da ji je koriščenje dopusta s strani delodajalca odobreno. Potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela, izdano s strani pristojnega zdravnika, je javna listina, ki jo je potrebno upoštevati, razen če se izkaže, da je bila pridobljena nelegalno in v izrecnem nasprotju z dejansko ugotovljenim zdravstvenim stanjem delavca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 29.3.1994, o prenehanju delovnega razmerja tožnice in za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja tožnice pri toženki ter povračilo stroškov postopka. Pri tem je ugotavljalo, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu utemeljeno štela, da je tožnica od 15.3.1994 dalje več kot pet dni neopravičeno izostala z dela, saj za te dneve ni imela odobrenega koriščenja letnega dopusta, niti veljavno priznanega bolniškega staleža. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnica, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je prvostopno sodišče nerazumljivo štelo, da ji pri toženki pred nastopom porodniškega dopusta s 25.3.1994 koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno, čeprav so priče dogovarjanje o koriščenju dopusta prepričljivo potrdile, prav tako pa je sodišče neutemeljeno negiralo kasneje izdan bolniški list pristojnega lečečega zdravnika za čas po 15.3.1994, ne da bi utemeljenost bolniškega staleža v tem času ustrezno preverjalo.

Pritožba je utemeljena.

Ob izkazanih zapletih s tožničinimi bolniškimi staleži od meseca februarja 1994 dalje, kar je, laično gledano, pri toženi stranki brez tožničine krivde opravičeno vzbujalo nezadovoljstvo, posledično pa je prišlo očitno do napetosti v osebnih kontaktih med pravdnima strankama in ob s strani zaslišanih prič v bistvu prepričljivo potrjenih razgovorih o koriščenju tožničinega letnega dopusta pred nastopom porodniškega dopusta ob zglasitvah tožnice pri toženki v tem času, je zaključek sodišča, da tožnica s strani toženke ni imela vsaj načelno odobrenega koriščenja letnega dopusta pred predvidenim nastopom porodniške s 25.3.1994, neprepričljiv. Še bolj neprepričljiv in preuranjen pa je zaključek, da tožnici naknadno ni bil veljavno odobren bolniški stalež za sporno obdobje, kljub izkazanemu potrdilu o začasni opravičeni odsotnosti z dela za čas od 15.3. do 24.3.1991, izdanem s strani tožničinega splošnega zdravnika dr. M.V.. Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 370. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V dopolnjenem postopku naj sodišče kot pričo zasliši dr. E.S. o zaključku tožničinega bolniškega staleža s 14.3.1994, zlasti o tem, ali je bil takrat tožnici bolniški stalež res zaključen na njen predlog, češ da bo do nastopa porodniškega dopusta koristila še letni dopust in ali so bili takrat sicer tudi pogoji za priznanje bolniškega staleža še za najprej, glede na to, da je bil za tožnico predviden nastop porodniškega dopusta s 25.3.1994. Kolikor bi zaslišana priča potrdila omenjanje letnega dopusta s strani tožnice ob priliki njunega tedanjega kontakta, bi to pomenilo, da je bila tožnica subjektivno prepričana, da ima koriščenje letnega dopusta pred nastopom porodniške odobreno. Ob tako ugotovljenem novem dejstvu naj sodišče ponovno presodi, upoštevaje tudi izpovedbe že zaslišanih prič, ali tožnica vendarle ni utemeljeno računala na koriščenje letnega dopust v spornih dneh. Kolikor pa bo prišlo sodišče ponovno do zaključka, da tožnica ni mogla računati na odobreno koriščenje letnega dopusta, naj pričo dr. S. zasliši tudi o tem, ali ob obisku tožnice dne 14.3.1994 z medicinskega vidika ni bilo nobenih opravičil za priznanje bolniškega staleža tudi za naslednje dni. O tem naj sodišče zasliši tudi dr. M.V., ki je tožnici dne 31.3.1994 izdal potrdilo o začasni zadržanosti z dela za čas od 15. do 24.3.1994, saj pomeni to potrdilo javno listino, od katere so neposredno odvisne tožničine pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki jo je potrebno upoštevati, razen če se izkaže, da je bila pridobljena nelegalno in v izrecnem nasprotju z dejanskimi ugotovitvami o tožničinem takratnem zdravstvenem stanju. V tem smislu naj sodišče presoja tudi pojasnilo ginekologa dr. M.P. toženi stranki z dne 13.6.1994, ki ne more pomeniti neposrednega preklica formalnega potrdila o opravičeni odsotnosti z dela, izdanega s strani tožničinega pristojnega splošnega zdravnika, podatki o tožničinem dejanskem zdravstvenem stanju v spornem obdobju pa iz tega pojasnila niso razvidni. V zvezi z navedenim pojasnilom in tožničinim dejanskim zdravstvenim stanjem lahko sodišče dr. P. v ponovljenem postopku tudi zasliši. Po dopolnitvi postopka v nakazanih smereh bo lahko sodišče prve stopnje o tožničinem zahtevku ponovno odločilo.