Jedro

Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točki izreka) spremeni tako, da se ugovorom predlagateljev z dne 23. 6. 2014 zoper plačilne naloge z dne 27. 5. 2014 za plačilo sodne takse za vzpostavitev etažne lastnine ugodi in se plačilni nalogi zavrnejo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tako ugovor V. s.p. zoper plačilni nalog z dne 27. 5. 2014 za plačilo sodne takse za vzpostavitev etažne lastnine v znesku 75,00 EUR (I. točka izreka), kot ugovore predlagateljev V. P., T. B., K. G., F. U., R. M., P. M., N. K., S. J. in S. O., ki so jih vložili 23. 6. 2014 zoper vsak nanj nanašajoč plačilni nalog z dne 27. 5. 2014, s katerim je sodišče vsakemu naložilo plačilo sodne takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine v znesku 150,00 EUR (II. točka izreka).

2. Predlagatelji zoper odločitev, ki jih zadeva (to je II. točko njenega izreka), vlagajo pritožbo. Uveljavljajo pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovorom ugodi in izpodbijane plačilne naloge razveljavi. Menijo, da bi moralo sodišče uporabiti Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) veljaven pred uveljavitvijo novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1A), ki je uvedel plačilo sodne takse v primeru postopka vzpostavitve etažne lastnine, saj predlog za dokončanje etažne lastnine ni bil vložen na novo, temveč je bil dopolnjen prvotni predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Sicer pa menijo, da je sodišče takso odmerilo v nasprotju s popolnoma jasnim besedilom tar. št. 91211, ki določa, da se taksa po navedeni tarifni številki plača za vsako enoto oziroma posamezni del stavbe, na katerem se vzpostavlja etažna lastnina. Nesporno je, da je bila etažna lastnina že vzpostavljena, solastninski deleži na skupnih delih pa niso bili določeni. Opozarja na določbo 8. točke 3. člena ZST-1, ki je posebej določila taksnega zavezanca za postopek za vzpostavitev etažne lastnine na prvi stopnji. Izpostavlja obrazložitev predloga ZST-1A, ki je bila objavljena v Poročevalcu državnega zbora št. 93/2010 z dne 2. 7. 2010. V tej obrazložitvi je navedeno, da je zavezanec za plačilo tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo, ne pa tudi tisti, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela. Odločitev sodišča je zato v nasprotju z namenom zakonodajalca, prav tako je v nasprotju s prakso Ustavnega sodišča, ki je že večkrat zavzelo stališče, da je namen sodnih taks delno plačilo za opravljeno storitev in mora zato obstajati med višino sodne takse in storitve neposredna zveza in razumno sorazmerje. Sodišče je enako obravnavalo neenake položaje strank, kar je nedopustno. V konkretnem primeru je sodišče določilo zgolj deleže na skupnih delih stavbe in zato ni podlage za obračun enake takse kot v primeru, kadar mora v postopku postaviti izvedenca geodetske stroke, ki izdela elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, in izvesti celoten postopek ter presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu v korist določenega lastnika. Ker niso bili vknjiženi kot lastniki skupnih delov, deležev na njih niso mogli urediti na način, kot ga predlaga sodišče. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je treba presojati obveznost plačila sodne takse po ZST-1, vključno z novelo ZST-1A, ki je vstopila v veljavo 1. 1. 2011. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil 9. 12. 2008 vložen zgolj predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi V. v L., šele 20. 3. 2012 na naroku (oz. s pisno vlogo 4. 4. 2012) pa je bil predlog razširjen s predlogom za vzpostavitev etažne lastnine (dokončanje etažne lastnine na stavbi). Predlog za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo je samostojen predlog, o katerem je sodišče prve stopnje tudi odločalo v ločenem postopku, ta predlog pa je bil vložen po uveljavitvi ZST-1A, zato pride njegova uporaba v poštev tudi v konkretnem primeru.

5. Zmotna pa je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, ki meni, da so v konkretnem postopku takso po tar. št. 91211, ki se nanaša na postopek za vzpostavitev etažne lastnine, dolžni plačati tudi pritožniki.

6. V opombi 9.12, ki se nahaja v tarifnem delu ZST-1, je res navedeno, da se taksa (tudi za postopek za vzpostavitev etažne lastnine) plača posebej za vsako enoto oziroma posamezen del stavbe, na katerem se vzpostavlja etažna lastnina. Etažna lastnina namreč ni le lastnina posameznega dela zgradbe, ampak lastnina posameznega dela in solastnina skupnih delov (1. odstavek 105. člena SPZ), zato je ta glede vsakega posameznega dela v celoti vzpostavljena šele takrat, ko je vpisana tudi solastnina na skupnih delih zgradbe. Besedilo opombe je zato mogoče razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, in sicer, da je takso dolžan plačati tudi tisti udeleženec postopka, ki je sicer že bil vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik posameznega dela, ne pa tudi kot solastnik skupnih delov. Vendar pa pritožniki pri tem utemeljeno opozarjajo na določilo 8. točke 3. člena ZST-1 glede zavezancev za plačilo sodne takse, ki jo je sodišče prve stopnje ob razlagi tarifne številke in citirane opombe spregledalo. Po tej določbi mora v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo.

7. Zakon v citirani določbi ne govori več o vzpostavitvi etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ampak o odločanju o vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Zavezanec za plačilo takse po tarifni št. 91211 ZST-1 zato ni tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu sodišče v postopku ni odločalo (ker je njegova lastninska pravica že vpisana). Če bi bil namen zakonodajalca drugačen, zavezanca ne bi opredeljeval na način, kot izhaja iz te določbe, ampak bi za zavezance določil vse etažne lastnike.

8. Pravilnost takšne razlage potrjuje tudi obrazložitev predloga ZST-1A, ki je bila objavljen v poročevalcu Državnega zbora št. 93/2010 z 2. 7. 2010, na katerega opozarjajo tudi pritožniki. V obrazložitvi 2. člena ZST-1A je tako navedeno, da se s 3. členom ZST-1 posebej določa taksnega zavezanca za vzpostavitev etažne lastnine na prvi stopnji. Glede na to, da sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine med drugim odloči tudi o vpisu lastninske pravice na posameznih delih stavbe, je zavezanec za plačilo takse za navedeni postopek tisti, v katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo. V nadaljevanju je posebej pojasnjeno, da to pomeni, da tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.

9. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, v konkretnem postopku sodišče prve stopnje o vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ki je v lasti pritožnikov, ni odločalo. Posamezni deli stavbe so bili namreč že vpisani v zemljiški knjigi in pri njih vpisana lastninska pravice na posamezne udeležence. V tem postopku je sodišče prve stopnje etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnike na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 lahko opredelili kot zavezance za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.

10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 3. odstavkom 1. člena ZST-1 spremenilo tako, da je ugovorom predlagateljev ugodilo in izdane plačilne naloge na podlagi 34a. člena ZST-1 razveljavilo.

11. Do ostalih pritožbenih očitkov se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, ker to ni potrebno.