Jedro

Glede na ugotovitve o stanju nasprotne udeleženke sodni ukrep z omejitvijo svobode ni potreben. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, potrebuje stalno in popolno oskrbo, kar pa ni prvenstvena naloga varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nega in nadzor nad stanjem varovancev se izvajata tudi na nevarovanih oddelkih domov starejših občanov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in zavrnilo predlog za podaljšanje zadržanja nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ....

2. Laično pritožbo je vložila hčerka – najbližja oseba nasprotne udeleženke (v nadaljevanju pritožnica). Navaja, da stanje matere ni tako, kot se navaja v izpodbijanem sklepu. Izvedenka je pregled opravila med 8. in 9. uro zjutraj, ko mati še ni bila urejena in posedena, verjetno je bila še pod vplivom kapljic Haldon in zato dodatno zmedena in ne dovolj budna. Ko jo posedejo, mati nikoli ne gleda le na eno oko, v obeh rokah je še gibljiva in se sama prehranjuje v jedilnici, pomoč pri hranjenju potrebuje le občasno. Mama veliko pije in se slini do te mere, da je servijeta že močno mokra, takrat del servijete tudi zaužije. Z roko seže tudi v plenico in se nato praska po obrazu, ker ima od desnim očesom ranico, je v tem tednu prišlo do infekcije. Kljub ogradi občasno seže do nočne omarice in polije napitek, zato je pogosto mokra po celem telesu. Ima tudi KOB, zato domska zdravnica poudarja, da potrebuje poseben nadzor. Če v počivalniku ne bi bila privezana in če na postelji ne bi bila nameščena varnostna ograjica, bi zdrsnila in se poškodovala. Mama ve kako se piše in kako ji je ime ter prepozna pritožnico, v postelji in v vozičku je še gibljiva z rokami in glavo, zato obstaja možnost, da se poškoduje. Da bi mamo premestili na negovalni oddelek, se ne strinja, ker ni čisto nepokretna. Nazadnje je padla januarja letos, ko je še zmogla par korakov. Če bi bila premeščena na negovalni oddelek, bi popolnoma izgubila še funkcijo rok in obračanja glave. Pritožnica predlaga, naj mamo sodišče ponovno obišče po 11. uri, ko je urejena in posedena. Prosi, da jo kot skrbnico sodišče obvesti o obisku mame. Odvetnik ni bil seznanjen z dejanskim stanjem mame. Pojasnjuje tudi, da so svojci varovancev v stalnem boju z vodstvom doma zaradi pomanjkljive oskrbe. Tokrat se je prvič zgodilo, da dementni osebi, ki še lahko ogroža sebe, ni bilo podaljšano bivanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da je postopek tekel v skladu z določili ZDZdr ter da so bila ugotovljena vsa, za pravilno uporabo materialnega prava relevantna dejstva in je glede na ta odločitev materialnopravno pravilna.

5. Dejanske ugotovitve sklepa imajo oporo v neposredni zaznavi sodišča in izvidu in mnenju izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A., ki ga je naredila na podlagi neposredne zaznave ob obisku nasprotne udeleženke po pregledu njene medicinske dokumentacije. Ob obisku pri nasprotni udeleženki je bilo ugotovljeno, da je nepokretna in da z njo ni mogoče vzpostaviti komunikacije. Očitno tudi prisotni odvetnik ni imel nobenega pomisleka v pravilnost zaznave sodišča in izvedenke. Iz podatkov medicinske dokumentacije izhaja, da je nasprotna udeleženka sedaj povsem odvisna od pomoči drugih, v letošnjem letu jo je treba tudi hraniti. Iz podatkov spisa izhaja, da je nasprotna udeleženka oskrbovanka zavoda od julija 2014, na varovanem oddelku je na podlagi sklepa sodišča z dne 3. 7. 2017, ukrep zadržanja na varovanem oddelku je bil podaljšan s sklepom sodišča z dne 2. 7. 2018. Splošno znano je, da se stanje dementnih ljudi z leti poslabšuje, zato tako kot prvostopenjsko sodišče tudi višje sodišče nima nobenega pomisleka v ugotovitve izvedenke, da gre pri nasprotni udeleženki za globalni upad kognitivnih funkcij, zaradi česar je dezorientirana, nepokretna in povsem odvisna od pomoči drugih. Tudi iz navedb pritožnice izhaja, da nasprotna udeleženka ni več sposobna za hojo, giblje lahko le z rokami in obrača glavo. Razmišljanja v smislu načrtovanja glede na ugotovljeno gotovo ni zmožna. Oseba v takem stanju pa ni zmožna ogrožati življenja in zdravja drugih niti svojega življenja in zdravja ne, niti ne more povzročiti hude premoženjske škode sebi ali drugim. Razlitje tekočine, praskanje in podobno ne dosega standarda hudega ogrožanja zdravja ali povzročitve hude škode.

6. Glede na te ugotovitve ni podan (najmanj) eden od pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko sodišče osebi, ki ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja zaradi duševne bolezni, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Namestitev v varovani oddelek je prisilni ukrep, ki posega v ustavne pravice posameznika (pravice do osebne svobode, do varstva duševne integritete), zato je zakonodajalec natančno predpisal pogoje, ki morajo biti v celoti izpolnjeni, da lahko sodišče odredi tak ukrep. Glede na ugotovitve o stanju nasprotne udeleženke sodni ukrep z omejitvijo svobode ni potreben. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, potrebuje stalno in popolno oskrbo, kar pa ni prvenstvena naloga varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nega in nadzor nad stanjem varovancev se izvajata tudi na nevarovanih oddelkih domov starejših občanov.

7. Zaradi zaščite pravic oseb, ki so obravnavane po ZDZdr, zakon predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku (31. člen ZDZdr). Najbližnja oseba, kar je v obravnavanem primeru pritožnica (10. točka 2. člena ZDZdr), se postopka lahko udeležuje in med zaslišanjem pridržani osebi tudi zastavlja vprašanja (drugi odstavek 47. člena ZDZdr), ni pa to obveznost. Glede na ugotovitev sodišča in izvedenke, ki je podprta z izjavami osebja predlagatelja, da zaslišanje nasprotne udeleženke ni mogoče, obveščanje najbljižje osebe o obisku sodišča pri nasprotni udeleženki ni bilo potrebno. Kritika oskrbe varovancev predlagatelja pa ni predmet tega postopka, zato višje sodišče na pritožbene navedbe s tem v zvezi ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Ker tudi uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov ni, je treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).