Jedro

Glede na to, da je sodišče prve stopnje v prvotnem sklepu postavilo splošno vprašanje, da izvedenec po pregledu vsega spisnega gradiva in voznikove tahografske kartice poda pisno izvedensko mnenje glede opravljenih voženj tožnika in trajanja ter počitkov med vožnjami za sporno obdobje, po pridobitvi pripomb pa je ta vprašanja bistveno specificiralo, po vsebini ni šlo za dopolnitev že izdelanega izvedenskega mnenja, temveč za izdelavo novega, zato je bilo tožniku pravilno priznanih 414,00 EUR po 3. alineji prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, in ne 207,00 EUR po drugem odstavku 51. člena tega pravilnika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se sklep v celoti na novo glasi: „1. Sodnemu izvedencu cestno prometne stroke – tahografi A.A., davčna št. ..., se za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skupnem znesku 1.118,90 EUR.

Kar zahteva več ali drugače, se zavrne.

2. Od izplačila je potrebno obračunati in plačati 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 99,02 EUR in 0,53 % prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 5,93 EUR (točka II izreka).

3. Od izplačila se v breme sodnega izvedenca obračuna in plača tudi 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje

4. Sodni izvedenec ni zavezanec za DDV.

5. Sodni izvedenec je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas po 18. členu ZPIZ-2. 6. Plačilo skupnega zneska v višini 1.223,85 EUR (vključno s 6,36 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje, 8,85 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje) izvrši finančno računovodska služba sodišča. Neto znesek osebnega prejemka se nakaže na osebni račun sodnega izvedenca št. ..., odprtega pri banki B..

Davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine), 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje, 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje se nakaže na ustrezne račune.

7. Plačilo se izvede v 45 dneh od izdaje tega sklepa.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado sodnemu izvedencu A.A. za opravljeno izvedensko delo v skupnem znesku 1.728,90 EUR (prvi odstavek točke I izreka), kar je zahteval več ali drugače, pa je zavrnilo (drugi odstavek točke II izreka). Odločilo je, da je od celotnega izplačila potrebno obračunati in plačati 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 153,01 EUR in 0,53 % prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 9,16 EUR (točka II izreka). Od predlaganega celotnega izplačila se v breme sodnega izvedenca obračuna in plača tudi 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje (točka III izreka). Sodišče je ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (točka IV izreka) ter je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas po 18. členu ZPIZ-2 (točka V izreka). Nadalje je finančno računovodski službi sodišča naložilo izvršitev plačila skupnega zneska v višini 1.891,07 EUR (vključno s 6,36 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje, 8,85 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje), pri čemer se neto znesek osebnega prejemka nakaže na osebni račun sodnega izvedenca, odprtega pri banki B., davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine), 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje, 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje pa se nakaže na ustrezne račune (točka VI izreka). Odločilo je še, da se plačilo izvede v 45 dneh od izdaje tega sklepa (točka VII izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma da sklep spremeni tako, da sodnemu izvedencu odmeri nižjo nagrado za opravljeno izvedensko delo. Navaja, da je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu cestno prometne stroke odmerilo in priznalo bistveno previsoko nagrado za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja in to ob nepopolno in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju ter v nasprotju s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik), oziroma da sploh ni pojasnilo, na podlagi katere določbe Pravilnika je izvedencu odmerilo nagrado. S sklepom z dne 22. 6. 2015 je namreč sodišče prve stopnje izvedencu že odmerilo in priznalo znesek 899,30 EUR, in sicer znesek 230,00 EUR za študij spisa s prilogami (med 500 in 1000), 138,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 414,00 EUR za izdelavo zahtevnega pisnega izvida in mnenja in materialne stroške v višini 15 %, v znesku 117,30 EUR. Po izdelavi pisnega izvedenskega mnenja je bil izvedenec pozvan k podaji dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki ga je podal ustno na glavni obravnavi 9. 9. 2015, pri odmeri in priznanju nagrade za podajo dopolnilnega mnenja pa sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj in na kateri pravni podlagi je izvedencu priznalo stroške za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve v višini 92,00 EUR. Dejstvo je, da je izvedenec že pred navedenim ustnim podajanjem dopolnilnega mnenja izdelal izvedensko mnenje, pri tem pregledal celoten sodni spis in se pripravil na podajo mnenja, kar je tudi že obračunal in mu je bilo tudi že plačano. Izvedenec iz istih razlogov tudi ni upravičen do plačila za pripravo in ustno podajanje mnenja na naroku dne 3. 2. 2016, saj že priznani stroški to zajemajo. Izvedenec ni podajal primarnega ustnega mnenja, za kar bi bil eventualno upravičen do povračila stroškov za pripravo po prvem odstavku 52. člena Pravilnika. Nepravilno je odmerjena nagrada za izdelavo pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 1. 12. 2015. Ni jasno, zakaj so bili priznani tako visoki stroški oziroma nagrada in na kakšni pravni podlagi. Prav tako ni jasno, na kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje priznalo izvedencu 92,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Izvedenec nima pravice dvakrat prejeti nagrado za izdelavo pisnega mnenja, temveč lahko poleg nagrade za pisno izdelano mnenje dobi še nagrado za dopolnilno mnenje po drugem odstavku 51. člena Pravilnika, zato bi mu kvečjemu pripadalo še nadaljnjih 207,00 EUR. Sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo priznati še enkrat materialnih stroškov v znesku 75,90 EUR, saj so bili že priznani s sklepom z dne 22. 6. 2015 v višini 117,30 EUR. Nejasen in neutemeljen je izvedencu priznan strošek za vnos dodatnih aktivnosti, aktiviranje in obdelavo ..., C.C. s.p., v višini 610,00 EUR. Naslovno sodišče z ničemer ni pojasnilo, kaj predstavljajo ti stroški in zakaj jih je sodišče priznalo. Izvedenec bi moral za takšne stroške v skladu z drugim odstavkom 45. člena Pravilnika sodišču posredovati vsaj eno ponudbo, vendar je ni, prav tako ni izkazal, da so bili stroški v navedeni višini potrebni in utemeljeni. Ti stroški so bistveno previsoki, z zbiranjem ponudb pa bi izvedenec za te storitve dosegel nižjo ceno. Tožeča stranka še pojasnjuje, da je dodatno ustno podajanje mnenja z dne 3. 2. 2016 predlagala izključno tožena stranka, tako da tožeča stranka ni dolžna plačati ničesar za nagrado in stroške izvedenca za ustno podajanje mnenje na naroku dne 3. 2. 2016. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, le delno, glede stroškov za vnos dodatnih aktivnosti, aktiviranje in obdelavo ..., C.C. s.p., v višini 610,00 EUR, je zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V tej zadevi je izvedenec za promet - cestni promet in tahografe A.A., univ. dipl. inž. el., na podlagi sklepa sodišča prve stopnje opr. št. Pd 60/2013 z dne 24. 4. 2015 izdelal izvedensko mnenje. Priglasil je stroške za študij spisa s prilogami v znesku 230,00 EUR, po 4. alineji prvega odstavka 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010, 1/2011 in 35/2013; Pravilnik). Priznano mu je bilo 138,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, po 3. alineji 49. člena Pravilnika, 414,00 EUR za pisno izdelavo izvida in mnenja, po 3. alineji prvega odstavka 51. člena Pravilnika (zelo zahtevno mnenje), skupaj 782,00 EUR ter materialnimi stroški v višini 15 % oziroma v znesku 117,30 EUR, po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika. Skupaj je bilo izvedencu priznanih 899,30 EUR. Po izdelavi prvotnega izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje dne 22. 6. 2015 izdalo sklep, s katerim je izvedencu naložilo dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja z dne 29. 5. 2015, in sicer tako, da ugotovi, ali so bili pri tožnikovi vožnji uporabljeni magneti oziroma kakšna druga sredstva za prikrivanje dejanskih voženj ter naj primerja CMR, potne naloge, opravljene relacije, kraje nakladanja oziroma razkladanja, število kilometrov in tožnikove zapise s podatki tahografa in vsemi ostalimi podatki, ki se nahajajo v spisu. Naloženo mu je bilo, naj ugotovi, koliko časa so trajale realne vožnje tožnika v predmetnem obdobju ter za vsak posamezni dan od decembra 2010 do konca avgusta leta 2011 ugotovi, koliko ur dela je tožnik opravil. Izvedenec je dne 1. 12. 2015 izdelal dopolnilno izvedensko mnenje. Izvedenec je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 9. 9. 2015 in 3. 2. 2016. Za oba naroka je predložil stroškovnik in sicer je zahteval 92,00 EUR za pripravo za ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve, po 1. alineji prvega odstavka 52. člena Pravilnika, 70,00 EUR (za vsake začete pol ure po 35,00 EUR) za ustno podajanje izvida in mnenja, po drugem odstavku 52. člena Pravilnika, 60,00 EUR za čas potovanja na sodišče (za vsake začete pol ure 10,00 EUR), po četrtem odstavku 52. člena Pravilnika ter kilometrino v višini v znesku 46,50 EUR (15 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov), po 41. členu Pravilnika za relacijo D. - E. – D.. Za vsak narok je priglasil stroške v znesku 268,50 EUR.

6. Glede vprašanja nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 414,00 EUR, je za odločitev o pritožbi bistveno odgovoriti na vprašanje, ali je bilo dopolnilno izvedensko mnenje potrebno na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče še ni terjalo, ali pa je šlo po vsebini za novo mnenje. Po določbi drugega odstavka 51. člena Pravilnika namreč za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja in izvida oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovora, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, izvedencu oziroma cenilcu pripada za zelo zahtevno mnenje 207,00 EUR. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v prvotnem sklepu postavilo splošno vprašanje, da izvedenec po pregledu vsega spisnega gradiva in voznikove tahografske kartice poda pisno izvedensko mnenje glede opravljenih voženj tožnika in trajanja ter počitkov med vožnjami od začetka decembra 2010 do konca avgusta 2011, po pridobitvi pripomb pa je ta vprašanja bistveno specificiralo, po vsebini ni šlo za dopolnitev že izdelanega izvedenskega mnenja, temveč za izdelavo novega, zato je bilo tožniku pravilno priznanih 414,00 EUR po 3. alineji prvega odstavka 51. člena Pravilnika, in ne 207,00 EUR po citiranem drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da nagrada, ki je bila izvedencu že priznana s sklepom z dne 22. 6. 2015, zajema tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja. Ker je moral izvedenec v dopolnilnem mnenju proučevati tudi dokumentacijo, ki je v prvem mnenju ni bil dolžan, oziroma to ni bilo jasno določeno, je upravičen tudi do (ponovne) nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v znesku 92,00 EUR.

7. Glede stroškov, ki so bili potrebni za prihod in pričanje izvedenca na dveh narokih, pritožba neutemeljeno navaja, da izvedenec ni upravičen do nagrade za pripravo v višini 92,00 EUR, saj gre ta znesek izvedencu po določbi 1. točke prvega odstavka 52. člena Pravilnika, izvedencu pa so bili utemeljeno priznani tudi ostali priglašeni stroški: pričanje, urnina, potni stroški ter nagrada v znesku 414,00 EUR po 3. alineji prvega odstavka 51. člena Pravilnika, glede na to, da je moral izvedenec odgovoriti na vprašanja, ki mu v prvem mnenju sploh niso bila postavljena.

8. Pritožba pa pravilno opozarja, da je bil izvedencu neutemeljeno priznan znesek 610,00 EUR, ki ga je izvedenec priglasil za stroške vnosa in obdelave podatkov, ki jih je izdelal pri C.C. s.p., in sicer za arhiviranje in obdelavo ... in vnos dodatnih aktivnosti. Ti stroški niso izkazani in niso potrebni, zato izvedenec do njih ni upravičen. V tem delu je torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar zmotno uporabilo materialno pravo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter sklep delno spremenilo tako, da je priznane stroške znižalo za 610,00 EUR, sorazmerno temu pa tudi znižalo zneske dajatev, ki jih je potrebno plačati iz tega naslova (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).