Jedro

V 64. členu ZIZ ni posebej in izrecno določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na premičnine. Vendar je po naravi stvari razumljivo, da lahko tretji izkaže za verjetno, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, šele takrat, ko je točno in določno opredeljen predmet izvršbe, torej konkretna stvar. Če sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, pa te premičnine v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oziroma opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo, niti ne more uspešno uveljavljati svojega ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tretja krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod prvo točko izreka zavrglo ugovor tretje, pod drugo točko izreka zavrnilo predlog tretje za odlog izvršbe in pod tretjo točko izreka zavrnilo predlog tretje za povrnitev stroškov ter dolžniku naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 250,80 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tretja po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje nepravilno razlaga 64. člen ZIZ, ki jasno določa, da je ugovor tretjega mogoče vložiti od izdaje sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, in tretjemu ne nalaga nikakršne dodatne predpostavke, da bi pridobil pravni interes šele po opravljenem rubežu. Ugovor je vložila, ko je iz obvestila izvršitelja izvedela za izvršilni postopek in rubež premičnin na naslovu M. c. ..., S. K. Nesporno je dejstvo, da naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke preuranjenosti vloge. Ugovor tretjega je lahko formalno pomanjkljiv zaradi nepravočasnosti, nepopolnosti ali nedovoljenosti, nikakor pa ne zaradi preuranjenosti. Ker zakon ne določa nobenega pogoja v smislu časovnega zamika po izdaji sklepa o izvršbi kot procesne ovire pri uveljavljanju tega instituta, meni, da njen ugovor terja meritorno obravnavo še pred morebitnim rubežem. Iz prvega odstavka 64. člena ZIZ izhaja, da lahko tretji vloži ugovor v primeru, ko je v izvršilnem postopku stvar (predmet izvršbe) znana in določena oziroma določljiva, kar je v tem postopku popolnoma jasno določeno. Iz sklepa o izvršbi je namreč razvidno, da so predmet izvršbe premičnine na naslovu M. c. ..., S. K., ki so v njeni izključni lasti. V ugovoru je pojasnila, da stanovanjska hiša na naslovu M. c. ..., S. K., ki je prvotno sicer bila skupno premoženje zakoncev, spada v njeno izključno lastnino, saj sta z zakoncem skupno premoženje razdružila že pred leti. Tako je izključna lastnica vseh nepremičnin skupaj z vsemi premičninami, ki so na tem naslovu. Izpostavlja še, da je v postopku razveze in da dolžnik na navedenem naslovu ne prebiva več. Zato je nedvoumno, da je v izvršilnem postopku izkazala obstoj lastninske pravice na premičninah na naslovu M. c. ..., S. K., in pravnega varstva lastninske pravice ni mogoče omejevati le s pravili, ki jih določa ZIZ. To bi predstavljalo prekomeren poseg v varstvo ustavne pravice do zasebne lastnine. Lastnik ima v smislu določb Stvarnopravnega zakonika zagotovljeno pravno varstvo že ob vznemirjanju in motenju lastninske pravice. Z napovedjo rubeža premičnin je nedvomno vznemirjena pri uživanju lastninske pravice, kar terja njeno pravno varstvo. V okviru preizkusa pomanjkanja pravnega interesa ni nikakršne potrebe, da se pravno varstvo lastninske pravice omeji na opisane določbe ZIZ. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje predstavlja nedopusten poseg v njene pravice, ki ni sorazmeren z zasledovanim ciljem, vsekakor pa je v nasprotju z ustavno pravico do zasebne lastnine. Povsem neutemeljeno je stališče sodišča prve stopnje, da nima pravnega interesa za vložitev ugovora tretjega, ker premičnine še niso bile zarubljene. Njen pravni interes se ne kaže v tem, da zahteva vrnitev zarubljenih stvari, pač pa opustitev kakršnegakoli rubeža premičnin, ki so v njeni lasti. Če se ji kot tretji odreče pravni interes, se jo izpostavi nadlegovanju brez pravne podlage. Kot je navedla v ugovoru, ni na danem naslovu nobene dolžnikove stvari, zaradi česar ima zagotovo pravni interes, da se ugotovi, da izvršba na premične stvari na tem naslovu ni dopustna še pred rubežem teh stvari. Sodišče prve stopnje je nedopustno onemogočilo meritorno obravnavanje tega ugovora, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb izvršilnega postopka. Nepravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga za odlog izvršbe, saj je obrazložila, da je podala ugovor zoper sklep o izvršbi v delu, kjer je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z rubežem premičnin, in predlagala, da sodišče prve stopnje izreče izvršbo v tem delu za nedopustno, saj je lastnica nepremičnin in premičnin na naslovu M. c. ..., S. K., kjer naj bi se opravil rubež. V predlogu za odlog izvršbe je izkazala, da bi ji v primeru, če bi sodišče prve stopnje dovolilo predlagano nedopustno izvršbo, nastala tudi nenadomestljiva škoda.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kot odločilno v obravnavani zadevi ugotovilo: (-) da je s sklepom o izvršbi Ig 16/2012 z dne 5. 6. 2012 dovolilo izterjavo terjatve po upnikovem predlogu za izvršbo, med drugim tudi z rubežem premičnin, (-) da je z vlogo z dne 22. 8. 2012 tretja po pooblaščencu vložila ugovor zoper sklep o izvršbi in predlog za odlog izvršbe ter (-) da v tej zadevi izvršitelj še ni opravil rubeža premičnin. Ob stališču, da lahko tretji vloži ugovor zoper sklep o izvršbi le v primeru, ko je v izvršilnem postopku predmet izvršbe znan in natančno določen oziroma vsaj določljiv, tretji namreč pridobi pravni interes za vložitev ugovora šele po opravljenem rubežu konkretnih premičnin, je sodišče prve stopnje ugovor tretje zavrglo kot nedovoljen, saj tretja zanj ni izkazala pravnega interesa.

Pritožba tretje ima sicer prav, da naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke preuranjenosti vloge ter da v 64. členu ZIZ ni posebej in izrecno določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na premičnine. Vendar je po naravi stvari razumljivo, da lahko tretji izkaže za verjetno, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (kot to zahteva prvi odstavek 64. člena ZIZ), šele takrat, ko je točno in določno opredeljen predmet izvršbe, torej konkretna stvar. Če sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, pa te premičnine v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oziroma opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo, niti ne more uspešno uveljavljati svojega ugovora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tretji pridobi pravni interes za vložitev ugovora šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene ali določljive. V primeru izvršbe na premičnine ta pravni interes nastopi šele z rubežem stvari, saj je šele takrat znano, katere konkretne premičnine so bile zarubljene, in samo glede teh premičnin lahko sodišče ugotavlja oziroma lahko tretji dokazuje, da ima na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Sodišče prve stopnje je sicer res nespretno zapisalo, da je ugovor tretje preuranjen, vendar je kljub takšnemu zapisu pravilno ugotovilo, da je ugovor tretje nedovoljen zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

Ker iz sklepa o izvršbi izhaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo po upnikovem predlogu, v katerem je ta predlagal izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin, ki se nahajajo kjerkoli, predvsem na naslovu dolžnika, vključno z rubežem gotovine, pri tem pa je kot sedež oziroma prebivališče dolžnika navedel: U. D. J. ..., S. K. in (tudi) O. c. ..., S. K., so neutemeljene pritožbene navedbe tretje, da je stvar (predmet izvršbe) v cit. zadevi znan in določen oziroma določljiv ter da je popolnoma jasno določeno, da so predmet izvršbe premičnine na naslovu M. c. ..., S. K. Po povedanem je nedvomno, da izvršba ni bila izrecno dovoljena na premičnine, ki bi bile na naslovu M. c. ..., S. K., na katerem naj bi bile potrditvah tretje zgolj njene premičnine. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje tretje na pravno varstvo, ki ga lastnik stvari uživa po določbah Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Res je sicer, da ima lastnik po določbah SPZ zagotovljeno pravno varstvo pred vznemirjanjem in motenjem lastninske pravice in da napoved rubeža premičnin tretje na nek način vznemirja tretjo pri uživanju njene lastninske pravice. Vendar pa tega varstva tretja ne more zahtevati v izvršilnem postopku z ugovorom, saj je ugovor tretjega namenjen varstvu lastnika zarubljenih predmetov oziroma predmetov, na katere je poseženo z izvršbo, šele po tem, ko je do takšnega posega dejansko prišlo. Ugovor tretjega tako ne nudi tretjemu pravnega varstva pred opustitvijo kakršnega koli rubeža premičnin, ki so v njegovi lasti, saj dokler ni z rubežem poseženo v premoženje tretjega, niti ni mogoče vedeti, ali bo do takšnega posega dejansko tudi prišlo ali ne. Z ugovorom tretjega je tretjemu kot lastniku oziroma imetniku pravic na predmetu izvršbe, ki preprečujejo izvršbo, zagotovljeno zgolj omejeno pravno varstvo, kar izhaja iz določbe tretjega odstavka 65. člena ZIZ, da lahko tretji, v primeru upnikovega nasprotovanja njegovemu ugovoru, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Če pa tretji misli, da je z izvrševanjem sklepa o izvršbi prišlo do nepravilnosti, lahko tudi zahteva, da se te nepravilnosti odpravijo. Glede na pojasnjeno so tako neutemeljeni pritožbeni očitki tretje o nepravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da je tretjemu mogoče priznati pravni interes za vložitev ugovora šele po opravljenem rubežu premičnin.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tretje, da je nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga za odlog izvršbe, saj naj bi v njem izkazala, da bi ji v primeru, če bi sodišče prve stopnje dovolilo predlagano nedopustno izvršbo, nastala nenadomestljiva škoda, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so takšne pritožbene navedbe tretje neutemeljene. V predlogu za odlog izvršbe je tretja navajala, da je podala ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine, da je v ugovoru navedla, da je nesporno, da je lastnica nepremičnin in premičnin na naslovu M. c. ..., S. K., kjer naj bi se opravil rubež, da je v ugovoru nesporno izkazala, da je lastnica vseh premičnin na tem naslovu, s priloženo listinsko dokumentacijo, in da je njen ugovor popolnoma utemeljen ter v tem delu izvršba nedopustna. Iz tega naj bi nesporno izhajalo, da bi tretji, če bi sodišče prve stopnje dovolilo predlagano nedopustno izvršbo, nastala nenadomestljiva škoda. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje v sedmi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je tretja v zvezi s predlogom za odlog izvršbe zgolj povzela zakonsko dikcijo o nastanku nenadomestljive škode, pri tem pa ni navedla nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi utemeljila nastanek nenadomestljive škode, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tretje za odlog izvršbe zakonita in pravilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretje kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj tudi v okviru njegovega uradnega preizkusa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ, ni zasledilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava.

Ker tretja s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ter šestim odstavkom 38. člena ZIZ odločilo, da tretja krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.