Jedro

Višino zneska, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, nastale v zvezi z unovčenjem stečajne mase. Med te stroške sicer spada tudi nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev (nadomestilo). Nadomestilo je izračunljivo, čeprav osnova za izračun nadomestila ni znana, dokler se ne izračuna višine nadomestila. Zaradi zagotovitve enotnega načina izračuna nadomestila bi le-te moral vsebovati Pravilnik, pa jih ne. Dokler je temu tako, se kot osnova za izračun nadomestila upošteva znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se nadomestilo upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase odmeri v višini: - nadomestilo brez DDV: 1.735,92 EUR - 22% DDV: 381,90 EUR - nadomestilo z vključenim DDV: 2.117,82 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o odmeri nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev (1.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, (2.) sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase odmerilo v višini: 1.547,16 EUR (nadomestilo brez DDV), 340,38 EUR (22% DDV), 1.887,54 EUR (nadomestilo z vključenim DDV) ter sklenilo, da (3.) ima upravitelj po pravnomočnosti sklepa pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila, o plačilu zadnjih 10 odstotkov pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je v delu, ki se nanaša na nadomestilo upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase (2. točka izreka) pritožil upravitelj, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter absolutno bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa tako, da se odmeri nagrada v višini 1.770,476 EUR (v tem delu gre najverjetneje za tipkarsko napako), povečano za DDV v višini 389,57 EUR, skupaj predlaga nagrado v višini 2.160,33 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V tej zadevi je sodišče prve stopnje enkrat že odločalo, in sicer s sklepom St 00/2016 z dne 12.9.2018, ki je bil s sklepom Cst 548/2018 z dne 13.11.2018 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odločilo enako kot v razveljavljenem sklepu s tem, da je tokrat razkrilo izračun, po katerem je izračunalo nadomestilo upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase.

5. Višje sodišče je že v sklepu Cst 548/2018 z dne 13.11.2018 zavzelo stališče, da materialnopravno ni pravilno stališče, po katerem se nagrada upravitelja obračuna od zneska kupnine, zmanjšanega za vse stroške, vključno z nagrado in je zaradi tega, ker se višina nagrade šele izračunava, kot osnovo za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšan za vse preostale stroške, razen nagrade (prim. Cst 48/2015 z dne 29.1.2015, Cst 147/2017 z dne 8.3.2017, Cst 191/2017 z dne 5.4.2017, Cst 198/2017 z dne 18.4.2017). Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku vztrajalo, da se kot osnovo za odmero uporabi višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, med stroške v zvezi z unovčenjem pa sodi tudi sorazmerni del nadomestila upravitelja, posledično pa je nadomestilo upravitelja izračunalo enako kot v predhodnem postopku. Pri tem je navedlo, da osnovo za izračun predstavlja znesek v višini 15.471,96 EUR, ki ga sodišče prve stopnje poimenuje kot „znesek, ki gre upnikom“. Višje sodišče se ne bo posebej opredeljevalo do obširnih pritožbenih opozoril, da iz pravnomočnega sklepa o razdelitvi z dne 12.9.2018 izhaja drugačen znesek, ki ga bodo upniki dejansko prejeli, in ne znesek, ki ga navaja sodišče prve stopnje, saj to za odločitev ni bistvenega pomena. Isto velja za pritožbena razpravljanja o tem, katera sodna praksa je bolj napačna glede vprašanja, katere stroške je potrebno odšteti od kupnine, da bi se ugotovilo osnovo, ki je nato predmet odmere nadomestila, saj tovrstna teoretična razpravljanja v ničemer ne vplivajo na vprašanje pravilnosti izpodbijanega sklepa.

6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik), v 2. odstavku 7. člena določa, da je osnova za izračun nadomestila višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase. Višino zneska, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, nastale v zvezi z unovčenjem stečajne mase. Med te stroške sicer spada tudi nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev (nadomestilo). Navedeno nadomestilo je matematično izračunljivo, čeprav osnova za izračun nadomestila ni znana, dokler se ne izračuna višine nadomestila. Postopek obračuna nadomestila je mogoče izraziti tudi z matematičnimi formulami. Ker pa je v 7. členu Pravilnika določenih 6 različnih načinov izračuna nadomestila glede na znesek osnove, bi bilo potrebnih 6 formul. Zaradi zagotovitve enotnega načina izračuna nadomestila bi le-te moral vsebovati Pravilnik, pa jih ne. Dokler je temu tako, višje sodišče šteje kot pravilno stališče, zavzeto v sklepu Cst 48/2015 (enako v zgoraj citiranih odločbah višjega sodišča), da se kot osnova za izračun nadomestila upošteva znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju, čeprav upravitelj tudi ta način ocenjuje kot nepravilen.

7. Ob stališču, da je nadomestilo upravitelju potrebno obračunati od zneska kupnine (17.707,62 EUR), zmanjšanega za vse stroške (348,43 EUR), razen nadomestila, je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.