P-91/05 -3

27. 10. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Ljubljani, na seji dne 27. oktobra 2005

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. A. za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 753/4 k.o. Ž. je pristojna Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje.

Obrazložitev

A.

1.A. A. A. je pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje št. 170/3-1959 z dne 23. 6. 1959, ki je bila izdana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – v nadaljevanju ZNNZGZ), ki je naveden v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Med temi nepremičninami je bilo tudi zemljišče s parc. št. 753/4 k.o. Ž. Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje je zahtevo za denacionalizacijo navedenega zemljišča z dopisom št. 351-620/93 z dne 10. 5. 2005 odstopila Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ker sta prejšnja lastnika s pogodbo z dne 21. 12. 1965 vse svoje pravice na nacionaliziranemu zemljišču, zlasti trajno pravico uporabe, odstopila Zavodu za izgradnjo industrije Moste v Ljubljani, gre po mnenju upravnega organa v tem primeru za podržavljenje na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen).

2.Okrajno sodišče navaja, da se v obravnavanem primeru zahteva za denacionalizacijo nanaša na zemljišče, za podržavljenje katerega je bil podlaga predpis, naveden v 9. točki 3. člena ZDen. Iz odločbe Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje št. 170/3-1959 z dne 23. 6. 1959 naj bi bilo razvidno, da je bilo navedeno zemljišče nacionalizirano z dnem 26. 12. 1958, ko je začel veljati ZNNZGZ. S pogodbo z dne 21. 12. 1965 naj bi bila prejšnjima lastnikoma odvzeta le pravica uporabe zemljišča, saj je bilo s pogodbo ugotovljeno, da je bilo zemljišče nacionalizirano, prodajalca pa imata brezplačno pravico uporabe v smislu določb 37., 38. in 39. člena ZNNZGZ.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Vlagateljica zahteve za denacionalizacijo je kot pravno podlago podržavljenja zemljišč navedla ZNNZGZ. ZDen v 9. točki 3. člena določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve).

6.V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo v izreku navedeno zemljišče nacionalizirano, tj. podržavljeno na podlagi ZNNZGZ. V spisu št. "D" N 425/2005 je kopija odločbe Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje, s katero je bilo ugotovljeno, da je bilo z dnem 26. 12. 1958, ko je začel veljati ZNNZGZ, med drugim nacionalizirano tudi zemljišče parc. št. 753/4 k.o. Ž. Tudi Upravna enota v dopisu, s katerim je odstopila zadevo Okrajnemu sodišču, ugotavlja, da gre za zemljišči, ki sta bili nacionalizirani, in da sta pravna prednika vlagateljice zahteve za denacionalizacijo prodala nacionalizirano zemljišče. Za določitev pristojnosti za odločanje o denacionalizaciji nezazidanih stavbnih zemljišč pa ni pomembno, na kateri podlagi so bila zemljišča prejšnjim lastnikom odvzeta iz posesti, tj. na kateri podlagi jim je bila odvzeta pravica uporabe na nacionaliziranem nezazidanem zemljišču.[1] Vprašanje, ali so imetniki pravice uporabe na zemljiščih z njimi prosto razpolagali na podlagi sklenjenega pravnega posla ali je kljub sklenitvi pravnega posla dejansko šlo za odvzem zemljišč, je namreč vprašanje upravičenosti zahteve za denacionalizacijo.[2]

7.Ker je bilo zemljišče parc. št. 753/4 k.o. Ž. podržavljeno na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen, je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji teh zemljišč pristojna Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. P-6/02 z dne 20. 6. 2002 (OdlUS XI, 144) in odločbo št. P-7/01 z dne 20. 6. 2002 (OdlUS XI, 145).

[2]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-330/01 z dne 7. 11. 2002 (Uradni list RS, št. 99/02 in OdlUS XI, 280).