Jedro

Tožeča stranka je v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti navajala tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve v višini 247.955,26 EUR s pripadki.

2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo smiselno iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala spremembo sklepa v njeno korist, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po določilu 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se nevarnost domneva, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, v katerem je dolžnik zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga z nepravnomočnim sklepom o izvršbi, ki še ni izvršljiv, torej je podan prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe. Ni pa po oceni sodišča tožeča stranka izkazala nadaljnjega pogoja, to je verjetnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Domneva iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ po mnenju prvostopnega sodišča ni podana, saj tožena stranka v ugovoru ne posplošeno zanika obligacijskega razmerja s tožečo stranka, ampak v svojo obrambo podaja dovolj konkretizirane trditve. Tožeči stranki po oceni sodišča prve stopnje ni uspelo izkazati niti zatrjevanega slabega finančnega položaja tožene stranke.

7. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka navajala v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka svoje navedbe o slabem finančnem stanju sicer „umaknila“, vendar mora sodišče presoditi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva (tretji odstavek 214. člena ZPP). Čeprav se predlog za oprostitev plačila sodnih taks in druge listine, pridobljene v postopku odločanja o tem predlogu, ter sklep sodišča zaprejo v poseben ovitek, katerega pregled je omejen (prim. peti odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1A), gre pri d.o.o. (kar je tudi tožena stranka) za podatke dostopne v javnih evidencah. V tem se položaj gospodarskega subjekta razlikuje od položaja fizične osebe.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).